Številni podjetni Slovenci pa tudi Hrvati so v odpadnih plastenkah in pločevinkah iz Slovenije očitno odkrili dober posel. Medtem ko so se trgovske verige Konzum, Plodine in Spar zavile v molk, predstavniki Lidla priznavajo, da so v svojih poslovalnicah na Hrvaškem zaznali poskuse predajanja večjih količin vračljive plastične in kovinske embalaže iz tujine. Več v tem trenutku ne želijo razkriti, a o tisočih tonah odpadnih plastenk in pločevink, ki jih iz naše države k sosedom čez mejo vozijo tako Slovenci kot Hrvati, so se razpisali tudi v reškem Novem listu. Posebno velike količine embalaže naj bi podjetni posamezniki predajali trgovinam v Zaprešiću in Samoboru, donosni posel pa menda cveti v celotnem obmejnem pasu od Istre do Medžimurja.
Za vsako vrnjeno plastenko sedem centov
Za vsako vrnjeno plastenko oziroma pločevinko posameznik na Hrvaškem dobi 50 lip oziroma sedem evrskih centov, kar pomeni, da na primer za prazen plato piva (24 pločevink) prejme 12 kun ali 1,6 evra. Tisoč pločevink prinese že 500 kun ali 66 evrov. Poleg Slovenije naj bi odpadno embalažo k sosedom vozili tudi iz Bosne in Hercegovine ter Srbije, a v manjših količinah, saj v teh državah za hrvaški trg ne proizvajajo toliko pijač in napitkov kot v Sloveniji.
Kavcijo za vrnjeno embalažo lahko namreč potrošnik na Hrvaškem izterja le, če je izdelek opremljen s posebno etiketo oziroma oznako za vračljivo embalažo, ki jo proizvajalci pijač očitno lepijo na vse svoje proizvode ne glede na to, ali jih bodo prodali na hrvaškem ali katerem drugem trgu. To ni prepovedano, čeprav potrošniki ob nakupu pijače v Sloveniji ne plačajo hrvaške kavcije za vračljivo embalažo, proizvajalci pijač pa ne okoljske dajatve za ravnanje z embalažo na Hrvaškem. Tamkajšnji sklad za varstvo okolja, ki večji del denarja porabi za izplačevanje kavcij za vrnjeno embalažo, bo tako letos prvič končal v rdečih številkah, izgubo slabih sto milijonov evrov pa bodo morali kriti hrvaški davkoplačevalci.
Pogovarjajo se o uvedbi slovenskega sistema
Po pojasnilih sklada in tamkajšnjega ministrstva za varstvo okolja in energetiko je zato država z letošnjim letom spet uvedla omejitev, po kateri lahko posameznik odda največ 80 kosov vračljive embalaže na dan. Prav tako naj bi okrepili nadzor nad uvozom embalaže na mejah, trgovce pa so zaprosili, naj zapisujejo in skladu za varstvo okolja sporočajo registrske tablice vozil, ki dovažajo prazno embalažo iz tujine. Ali bodo to res počeli, nam ni odgovoril noben trgovec.
Problematike nista želela komentirati niti proizvajalca pijač v Sloveniji Pivovarna Laško in Fructal. So pa z njo seznanjeni na slovenskem ministrstvu za okolje in prostor, kjer prav izplačevanje kavcij za tujo embalažo navajajo kot enega od razlogov, zakaj v Sloveniji nimamo podobnega sistema vračljive embalaže kot na Hrvaškem. »Izdelki v vračljivi embalaži bi za domače potrošnike postali dražji, saj bi morali financirati tudi kavcije za tovrstne izdelke, kupljene v sosednjih državah. Poleg tega povrnjena kavcija ne predstavlja nagrade ali dodatnega zaslužka, temveč le vračilo dela cene izdelka, ki ga je kupec plačal ob nakupu,« so pojasnili na ministrstvu in opozorili, da tudi na Hrvaškem zdaj načrtujejo postopno odpravo kavcij za embalažo za enkratno uporabo in uvedbo podobnega sistema, kot ga poznamo v Sloveniji.
Ministrstvo: Ovir za kavcije v Sloveniji ni
Pri nas morajo proizvajalci oziroma podjetja, ki embalažo dajejo na trg, posebnim družbam za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) plačevati tako imenovano embalažnino, DROE pa nato poskrbijo za vso ločeno zbrano embalažo iz rumenih zabojnikov, ki jo prevzamejo od komunalnih podjetij. To pa po pojasnilih okoljskega ministrstva ni ovira, da proizvajalci poleg tega ne bi sklenili še dogovora o kavcijah. »Nasprotno, proizvajalcem je v zakonodaji dana spodbuda za uvedbo vračljive embalaže, saj jim za takšno embalažo ni treba plačevati niti embalažnine niti okoljske dajatve vsakič, ko jo dajo v promet,« so poudarili na ministrstvu in dodali, da takšen sistem navsezadnje tudi v Sloveniji že velja za določeno vrsto steklenic.
Toda kavcije so po opozorilih direktorja družbe za ravnanje z odpadno embalažo Slopak Srečka Bukovca smiselne le za povratno embalažo, kar pa pločevinke in običajne plastenke niso, saj jih v nasprotju s steklenicami ni mogoče ponovno napolniti. Ker morajo proizvajalci tudi za vračljivo embalažo plačati embalažnino, ko jo na trg dajo prvič, bi uvedba kavcij za pločevinke in drugo embalažo za enkratno uporabo dejansko pomenila uvedbo dvojnega plačevanja stroškov za ravnanje s tovrstno odpadno embalažo. »Vemo pa, kdo nazadnje plača račun – potrošnik,« je opozoril Bukovec.
