Eurostat je z letnico 2016 objavil tretjo, posodobljeno edicijo evropske kulturne statistike, ki temelji na zbranih podatkih za minula leta. Med državami z relativno visokim deležem je tudi Slovenija, ki sodi med tiste, kjer v tem sektorju delajo skoraj štirje odstotki vseh zaposlenih, prehitevajo pa jo le v Skandinaviji, Luksemburgu in na Nizozemskem. Rast zaposlovanja v tem sektorju se je po letu 2011 ponovno dvignila, potem ko se je po finančni krizi nekoliko upočasnila.
Primerjalno visok delež ima Slovenija tudi v deležu institucij in podjetij, ki delujejo v kulturi: znaša več kot 7 odstotkov, medtem ko je evropsko povprečje 6,4. Vprašanje pa je, kako bo s tem v prihodnje. Statistični podatki namreč v nasprotju z razširjenim prepričanjem o prevelikem številu študentov umetniških smeri kažejo, da ima Slovenija enega najnižjih deležev študentov umetniških in humanističnih smeri: delež je le 12-odstoten (najvišjega imata Velika Britanija in Italija, 19-odstotnega), med evropskimi državami se slabše odreže le še Bolgarija.
Nekoliko manj trdoživi od ustvarjalcev slovenske kulture so slovenski porabniki kulture. Za spoznanje pod povprečjem so bralci knjig, nekoliko nad povprečjem bralci časopisov, povprečni pa smo v obiskovanju večine kulturnih dogodkov, od kina do gledališča. V večini zahodnih držav gospodinjstva porabijo več denarja za kulturo, medtem ko se Slovenija po tem kazalniku uvršča v nekoliko bolj varčen sredozemski bazen. pim
