Urad vlade za komuniciranje (Ukom) je sporočil, da so predlog sprememb zakona o tujcih, s katerim bi Slovenija zaprla mejo pred begunci, podprli štirje pravni strokovnjaki – profesorja z ljubljanske pravne fakultete Rajko Pirnat in Franc Grad, nekdanji predsednik republike Danilo Türk ter namestnik direktorice službe vlade za zakonodajo Janez Pogorelec.

Izredno stanje, ki to ni

Ker je več drugih pravnikov pogovore o zakonu o tujcih z vodilno politiko zaradi spornosti zakona bodisi zavrnilo bodisi izrazilo nasprotovanje zakonu, saj zapiranje meje po njihovem mnenju pomeni kršenje ustave, mednarodnega prava in prava EU, smo omenjene štiri pravne strokovnjake vprašali, kako utemeljujejo svojo podporo. Profesorja Pirnat in Grad sta se opravičila, da zaradi kompleksnosti tematike nimata časa odgovoriti. Njune odgovore pričakujemo v ponedeljek. Danilo Türk in Janez Pogorelec na naša vprašanja po elektronski pošti včeraj nista odgovorila.

Po mnenju večine ustavnopravnih strokovnjakov, s katerimi smo govorili, ustava ne dopušča, da bi država beguncem odrekla pravico prositi za azil, dokler država ni v vojni ali če ni drugače ogrožen njen obstoj. Predlog zakona o tujcih pa govori le o tem, da bi parlament lahko na določenem (najbrž obmejnem) območju razglasil poseben režim kolektivnega zavračanja beguncev, kadar bi lahko bil resno ogrožen javni red ali notranja varnost.

»V dosedanji razpravi je bil zanemarjen vidik, da novela zakona o tujcih prebija ustavni okvir, zlasti s pretirano ohlapnimi pogoji za sprejem ukrepov, ki bi lahko bili glede na njihove učinke uveljavljeni le v izrednem ali vojnem stanju,« pravi profesor ustavnega prava Saša Zagorc z ljubljanske pravne fakultete. »Zakonskega širjenja polja izrednih razmer ne bi smeli 'požegnati' tako zlahka in nepremišljeno.«

Oskrba beguncev, civilizacijski minimum

Pri tem velja spomniti, da so v Nemčiji lani v nekaj mesecih sprejeli in namestili več kot milijon prosilcev za azil, kar je podobno (relativno glede na velikost in BDP), kot če bi jih Slovenija, kjer je bilo letos tisoč prošenj za azil, sprejela okrog 18.000. Nemčija je ob omenjenem deležu prosilcev še zelo daleč od propada. Osemkrat manjša Avstrija je lani sprejela 100.000 prosilcev in letos še skoraj 30.000, v Grčiji jih je najmanj 60.000, v Turčiji tri milijone in v Libanonu, ki ima komaj štiri milijone prebivalcev, več kot milijon. Države članice OZN begunce sprejemajo na podlagi mednarodnih konvencij, ki so temelj civiliziranega sobivanja. Svet se trenutno sooča z največjo begunsko krizo po drugi svetovni vojni (šestdeset milijonov oziroma skoraj en odstotek svetovne populacije je beguncev), evropske države pa jih gostijo le okrog tri odstotke.

Poleg šestnajstih nevladnih in humanitarnih organizacij, tudi Rdečega križa in Slovenske karitas ter UNHCR in mednarodne Amnesty International, ki so na nevarnost kršitev mednarodnih obveznosti Slovenije opozorile državni vrh, so na to včeraj opozorili tudi v človekoljubnih društvih Humanitas in Ovca. »Človekove pravice so temeljne pravne institucije, so pravno-civilizacijski zgodovinski dosežek človeštva, temelj miru in pravičnosti v svetu, razlog za nastanek naše samostojne države,« so zapisali v javnem pismu.

V zakonu o tujcih je sicer predvidenih nekaj varovalk – vstopa policisti recimo ne bi smeli zavrniti mladoletnikom brez spremstva ali tistim, ki bi jim zaradi zavračanja grozilo mučenje. Vendar policisti niso usposobljeni za to, da bi v hitrem kolektivnem postopku precenili, kdo je mladoleten oziroma ogrožen. Takšno preverjanje, ki je sicer natančno urejeno, običajno traja vsaj dan ali dva. Če migranti zaprosijo za azil, pa tudi nekaj tednov. Zato države prosilce za azil začasno nastanijo vsaj v improvizirana bivališča in jih na svojem ozemlju – če ne gre drugače – prepustijo v oskrbo za to specializiranim mednarodnim organizacijam, recimo UNHCR, ali si pri oskrbi pomagajo z evropskimi mehanizmi.