Župan Andrej Fištravec že nekaj časa piše pisma vladi in pristojnim ministrstvom, v katerih toži nad finančno podhranjenostjo mesta, zahteva višjo glavarino ali celo poseben zakon za štajersko prestolnico. Ista mestna oblast bo zdaj načrpala dodaten denar iz blagajn mariborskih gospodinjstev. Uspelo ji je namreč izpeljati sporno podražitev komunalnih storitev, ki bo odprla svež denarni dotok na občinski račun in na račun komunalnega podjetja Nigrad.
Več kot dve leti si je Fištravčevo županstvo prizadevalo izpeljati podražitev odvajanja odpadnih vod in uvesti omrežnino. A je nato predlog sklepa vedno znova umaknilo. Ukrepu je namreč vztrajno nasprotovala tako večina mestnih svetnikov kakor tudi civilna družba.
Na četrtkovi seji mestnega sveta pa je Fištravčevim vendarle uspelo sprejeti sklep. In to s komaj desetimi glasovi za. Devet svetnikov je glasovalo proti, preostalih 26 pa jih bodisi ni bilo na sejo bodisi niso oddali glasu. Cena za odvajanje odpadnih voda se bo z 0,16 evra dvignila na 0,29 evra za kubični meter vode, vsako gospodinjstvo pa bo moralo poleg tega plačati še 3,88 evra omrežnine mesečno. Povprečno mariborsko gospodinjstvo bo torej letno plačalo približno 60 evrov več kot lani.
Občina doslej sploh ni zaračunavala omrežnine, čeprav je državna uredba iz leta 2012 zahtevala njeno uvedbo najpozneje do marca 2014. Z omrežnino naj bi zdaj letno zbrala 1,6 milijona evrov. Obubožana občina vsekakor nujno potrebuje ta strogo namenski denar za obnovo in gradnjo kanalizacijskega omrežja, saj ji še zmeraj manjka okoli 70 kilometrov kanalizacije, za kar bi potrebovala vsaj 11 milijonov evrov, več milijonov evrov pa stane še prenova dotrajanih odsekov.
Paraobčinski posojilodajalec hčera in zasebnikov
Sprejetje sklepa je pospremilo veliko nezaupanje, predvsem zato, ker se bo z dražjim odvajanjem odpadne vode na Nigradov račun prilil dodaten milijon evrov. »Problem je v tem, da velik del mestnega sveta ne verjame, da bodo ta sredstva porabljena v skladu z namenom,« je opozoril svetnik Metod Dolinšek. »Nigradu ne zaupam več, kot verjetno večina na okoli tega omizja,« je dodal Mišo Stevanovič (Aktivni Maribor).
Opozoril je na številne sporne prakse, po katerih je postal Nigrad znan v času župana Fištravca. Tudi zato so opozicijski svetniki, ki imajo v mestnem svetu večino, v preteklosti zahtevali, da se pred podražitvami sprejme etični kodeks upravljanja v javnih podjetjih. Takega kodeksa občina doslej še ni pripravila.
Firma, ki jo vodi nekdanji vodstveni član županovega predvolilnega štaba Marko Žula, je poslovno leto 2015 sklenila pozitivno s pomočjo zelo kreativnih računovodskih metod. Tudi lani je Nigrad trpel zaradi hudega konkurenčnega boja pri pridobivanju tržnih storitev, kljub temu pa je bil dovolj likviden, da je posodil kar 300 tisoč evrov zasebnemu podjetju Gea Nova. Prejšnji mesec, kmalu po razkritju tega posla, je iz nadzornega sveta izstopil njegov predsednik Iztok Fras, omenjala se je tudi zamenjava Žule, ki pa se potem ni uresničila.
Dvomi o ekonomski upravičenosti podražitve so se porajali tudi ob vedenju, da je Nigrad v preteklih dveh letih posodil oziroma nakazal najmanj 220.000 evrov svoji hčerinski firmi Nigrad inženiring. To podjetje je v letih 2014 in 2015 ustvarilo 37.000 evrov prihodkov, samo lani pa je za stroške storitev odštelo skoraj 83.000 evrov.
Podražitev skoraj trikratnik inflacije
V Nigradu so podražitev vztrajno utemeljevali z okoliščino, da je bila sedanja cena 0,16 evra še iz leta 2004. In da je zato nujna 85-odstotna podražitev. Za primerjavo: v istem obdobju so cene življenjskih potrebščin narasle za 29 odstotkov. V samoorganiziranem svetu za varstvo uporabnikov javnih dobrin so večkrat grajali podražitev. Po njihovih izračunih bi smel biti dvig cene največ 45-odstoten, pri čemer so opozarjali tudi na cene v nekaterih drugih mestnih občinah. V Ljubljani, na primer, plačujejo gospodinjstva 0,16 evra za kubični meter vode in 1,46 evra omrežnine. »Predlagane cene so pod slovenskim povprečjem,« pa je podražitev branil Fištravec.
