Pred tedni smo poročali, da so starši ljubljanskih plavalcev v odprtem pismu izpostavili slabe razmere, v katerih trenirajo njihovi otroci. Po njihovem mnenju je to razlog tudi za zdravstvene težave in odločitve mnogih, da končajo kariero ali odidejo v tujino. Infrastruktura za plavalne treninge je že vrsto let neustrezna. Ljubljana je edina evropska prestolnica brez pokritega olimpijskega bazena, v zimskem času pa sta za trening primerna le dva, v Tivoliju in bazen fakultete za šport na Kodeljevem.
Občina zavrača očitke staršev
Pismo so prebrali tudi na mestni občini, kjer pravijo, da izvor težav plavalcev ni v slabih razmerah, ampak v prezgodnji specializaciji in prevelikem obsegu treningov, pri čemer se sklicujejo na mnenje plavalnega trenerja Dimitrija Manceviča. Zahteve, da bi tekmovalno plavanje dobilo več brezplačnih ur, so zavrnili kot neutemeljene. »Že zdaj je od 38.185 dodeljenih ur brezplačne uporabe za tekmovalno plavanje namenjenih kar 34.489 ur, ocenjena vrednost je 689.780 evrov.« Za programe namenjajo tudi dodatna sredstva v višini 268.699 evrov. Občina sofinancira še evropski projekt učenja plavanja za osnovnošolce v okviru programa Naučimo se plavati.
Vpleteni se vseeno strinjajo, da prestolnica potrebuje pokriti 50-metrski bazen, a denarja zanj še vedno ni na vidiku. Občina si je že prizadevala najti model, ki bi mestu zagotovil olimpijski bazen. Za izvedbo investicije na Iliriji so pridobili projektno dokumentacijo, a niso našli zasebnega investitorja. Vrednost (opuščene) investicije večnamenskega plavalno-gimnastičnega centra z garažo naj bi znašala 57 milijonov evrov, zanj pa v proračunih za letošnje in prihodnje leto denar ni predviden.
Plavalci bodo morali na svoj domicil še kar nekaj časa počakati, kajti občina zdaj upa na evropski in državni denar, ki pa ga za zdaj ni. Tomi Martinjak iz plavalnega kluba Ilirija je že pred časom opozoril, da bi bilo projekt lažje izpeljati, če bi ga oklestili na najnujnejše – na gradnjo bazena. »Tudi država žal še ni prepoznala, da glavno mesto in slovensko plavanje potrebujeta pokriti olimpijski bazen z osrednjim olimpijskim plavalnim centrom, ki sta ga tako plavalna zveza kot olimpijski komite podprla že pred leti,« pa pravijo na mestni občini.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport žogico pošiljajo občini, ko pravijo, da je gradnja bazena v njeni pristojnosti, in dodajajo, da se lahko prijavi na razpis za infrastrukturo športnih objektov, ki bo objavljen v prvi polovici leta. Toda možnosti, da bi na tak način zgradili bazen, praktično ni. Sredstva so namreč zelo omejena. Letos bo za gradnjo in vzdrževanje vseh športnih objektov pri nas namenjenih 800.000 evrov državnega denarja, za prihodnje leto pa 2,8 milijona, kar še zdaleč ne ustreza potrebam.
Olimpijski komite je pripravljen pomagati
»To je sramotno malo denarja,« pravi predsednik olimpijskega komiteja Bogdan Gabrovec in dodaja, da seštevek želja občin, ki si v prihodnjih letih želijo zgraditi objekte s pomočjo razpisanega denarja, sega v stotine milijonov evrov. Gabrovec meni, da je glede na trenutno stanje gradnja bazena pod velikim vprašajem, a ni nemogoča. Zgledovali bi se lahko po nekaterih drugih primerih, kot je Planica. Za to pa bi morala država poiskati dodaten denar, a za zdaj nič ne kaže na to, da bi se to res lahko zgodilo. Pri tem bi poleg lokalne skupnosti in evropskega denarja morda lahko sodelovala tudi mednarodna plavalna zveza. Olimpijski komite, pravi Gabrovec, se je pripravljen vključiti prek solidarnostnega sklada mednarodnega in evropskega olimpijskega komiteja, kjer bi se bilo mogoče potegovati za določena sredstva. Vendar v zvezi s tem doslej z njimi nihče še ni stopil v stik, ne zaradi Ilirije, niti Kodeljevega ali kake nove investicije,« je dejal Gabrovec.
Gabrovec meni, da bi več lahko naredila tudi slovenska plavalna zveza, četudi ta lahko daje le pobude. Predsednik plavalne zveze Jakob Bednarik, nekdanji državni sekretar, pa pravi, da panožna zveza ne more narediti ničesar, saj nima finančnih sredstev, in dodaja, da razmere za vadbo nikoli ne smejo biti opravičilo za izostanek vrhunskih rezultatov. »Tudi v slabših razmerah smo imeli vrhunske dosežke,« je dejal in izpostavil uspehe Petra Mankoča.