Dva dni po zaprisegi januarja 2009 je ameriški predsednik Barack Obama podpisal izvršni ukaz o zaprtju zapora v njihovem pomorskem oporišču na Kubi v roku enega leta. Od predhodnika Georgea Busha, ki je prve zajete »nezakonite borce« v Guantanamo iz Afganistana premestil pol leta po terorističnem napadu na ZDA in posledičnem vojaškem posredovanju proti talibanskemu režimu pod Hindukušem, je tedaj »podedoval« 242 domnevnih teroristov. Z včerajšnjo premestitvijo četverice zapornikov v Savdsko Arabijo jih bo v Guantanamu ostalo še 55, v skladu z vladnim decembrskim obvestilom kongresu pa jih bo do konca Obamovega mandata v omenjeno državo in Italijo, Oman ter Združene arabske emirate premeščenih še naslednjih petnajst. Med preostalo štirideseterico jih je deset obdolženih vojnih zločinov, preostali pa so brez obtožnice tako imenovani »večni priporniki«, ker zanje ameriške oblasti ugotavljajo, da so prenevarni za izpustitev, repatriacijo ali morebitno sojenje v domovini ali kakšni tretji državi.
Kongresna zavora
Nekateri pravni strokovnjaki zatrjujejo, da je imel Obama pristojnosti, da uresniči svojo obljubo s premestitvijo zapornikov s Kube v enega izmed ustrezno strogo varovanih zaporov v Kansasu, Južni Karolini in Koloradu. V slednji zvezni državi je, denimo, v zaporu v mestu Florence trenutno tudi bombni napadalec iz Bostona Džohar Carnajev skupaj s še tremi obsojenimi teroristi. V prvih dveh letih mandata bi mu to verjetno tudi uspelo, a je želel kongresno potrditev za zapiranje Guantanama, tu pa naletel na oviro, ki je do konca njegovega drugega mandata ostala nepremostljiva. Čeprav so v letih 2009/2010 v obeh domovih imeli demokrati večino, so sprejeli zakonodajo, ki je od vlade zahtevala, da o vsaki premestitvi iz zapora na Kubi obvesti kongres, naknadno pa administraciji prepovedali, da porabi kakršnakoli sredstva v ta namen. Pri tem jih ni niti vznemiril podatek, da je zadrževanje pripornikov v Guantanamu kar stokrat dražje od podobnega v enem od zveznih zaporov v ZDA. Ken Gude iz liberalnega Centra za ameriški napredek (CAP) zdaj ugotavlja, da je kongres v vladne odločitve posegel na način, na kakršnega ni nikoli v času Busheve administracije, in zato praktično onemogočil zaprtje zapora, za katerega je Obama dejal, da je postal zaradi svojega negativnega slovesa »naborniško orodje« proti ZDA nastrojenih teroristov.
S prihodom Donalda Trumpa v Belo hišo nekateri napovedujejo, da bo Obamovo ravnanje glede »Gitma« v kratkem postalo dosežek, saj je zapor izdatno izpraznil, predvsem pa ni vanj pripeljal nobenega novega pripornika navkljub okrepljeni globalni teroristični dejavnosti v primerjavi s prejšnjim desetletjem. Trump pa je že navsezgodaj v volilni kampanji na zborovanju v Nevadi napovedal, da bo zapor ohranil in ga »napolnil s slabimi fanti«. V kolikšni meri se lahko z njim ponovi priporniška praksa za teroristične osumljence iz časov Georga Busha mlajšega, ki so sodile že v nedopustno mučenje, ostaja odprto vprašanje, vsekakor pa bo za kaj takšnega, če se bo znova dogajalo v Guantanamu, vsaj delno odgovoren Obama, ker ga ni zaprl.
Obljuba ostaja neizpolnjena
Pri slednjem ni nepomemben podatek, da je bila s strani posebne delovne skupine, sestavljene iz predstavnikov zunanjega, obrambnega in pravosodnega ministrstva ter ministrstva za nacionalno varnost, večina od doslej 179 premeščenih zapornikov v času Obamove administracije že leta 2009 uvrščena med tiste, ki so nared za izpustitev. Zapletalo se v pogajanjih z državami, ki naj bi jih sprejele, pa tudi z zavlačevanjem na Kapitolskem griču in v Pentagonu. Predstavniki Bele hiše so po poročanju ameriških medijev odločno zavrnili možnost, da bi Obama tik pred menjavo oblasti čez dva tedna tehtal tvegane pravne možnosti za uporabo predsednikovega ukaza za zaprtje Guantanama, čeprav hkrati poudarjajo, da imajo ZDA v vsakem trenutku samo enega vrhovnega poveljnika in ga zato nasprotovanje naslednjega pri odločitvah ne more omejevati. Američani, ki so verjeli, da bo Gitmo zgodovina, pa upajo, da bodo o tem Trumpa prepričali letni stroški v višini skoraj pol milijarde dolarjev, čeprav je sam že zagotovil, da bodo ti pod njegovo administracijo znašali le »majhen, majhen« del te vsote.
