Malta je z januarjem prevzela predsedovanje Evropske unije iz slovaških rok. Preden ga bo čez šest mesecev predala Nizozemski, najmanjšo državo v integraciji čaka izjemna naloga poenotenja Evropske unije. Malteški premier Joseph Muscat namerava v tem težavnem obdobju, ki bo notranjepolitično zaznamovano predvsem z volitvami na Nizozemskem in v Franciji, povrniti zaupanje evropskih državljanov v projekt Evropske unije. Na posvetu slovenske diplomacije, ki se ga je udeležil kot častni gost, je ocenil, da so ekonomska vprašanja, migracije, varnostna vprašanja, terorizem in brexit Evropski uniji prizadejali en udarec za drugim in jo travmatizirali. »Državljani so začeli izgubljati zaupanje,« je o odločitvah iz Bruslja dejal Muscat in dodal, da se to mora končati, Evropo pa je treba povrniti njenim državljanom.
Da bi to dosegel, si je uradna Valletta zadala šest prednostnih nalog za prihodnjega pol leta. Na prvem mestu je migracijska problematika, ki je najbolj spodkopala temeljna načela Evropske unije. Čeprav si Muscat ne dela utvar, da med državami članicami obstajajo razhajanja, je prepričan, da lahko med predsedovanjem njihova stališča vendarle zbliža. Interes Malte pri tem vprašanju je tudi nacionalni. Poleg Grčije in Italije je bila namreč majhna otoška država na južnem loku Unije ena glavnih destinacij, kamor so z afriških obal pripluli migranti.
Večja pozornost migracijam iz Afrike
Ukvarjanje z osrednjo sredozemsko potjo je lani ostalo močno spregledano zaradi prednostnega ukvarjanja z egejsko in zahodnobalkansko migracijsko potjo. Prav to pa namerava Muscat tudi z že začrtanimi cilji evropske komisije pri omejevanju migracij iz Afrike letos spremeniti. Ob spodbujanju deljene odgovornosti za delovanje relokacijske sheme prosilcev za azil po državah članicah, ki jim ostro nasprotuje višegrajska četverica, zadržane pa so tudi nekatere druge države članice, namerava Malta skupno soglasje najprej iskati pri krepitvi nadzora na vseh zunanjih evropskih mejah. Lotiti se namerava oblikovanja novih sporazumov o zajezitvi migracij z afriškimi državami po vzoru dogovora med EU in Turčijo.
Med drugimi prednostnimi nalogami malteškega predsedovanja so še varnost, sosedska politika in poglabljanje skupnega evropskega trga. Slovenski premier Miro Cerar se s prednostnimi nalogami malteškega predsedovanja v celoti strinja. Pri vprašanjih migracij je po njegovem mnenju treba najti način za skupno razumevanje solidarnosti. Vse države morajo po svojih zmožnostih sodelovati pri vseh aktivnostih. »Evropska unija mora še naprej izkazovati solidarnost, odgovornost in človečnost pri obravnavanju migracij, hkrati pa upoštevati svoje integracijske sposobnosti ter uveljaviti nadzorovan in varen dostop tistim migrantom, ki izpolnjujejo jasno določene pogoje.« Premier je sicer menil, da je EU v minulem letu sprejela pozitivne korake v smeri obvladovanja migracijskih tokov z oblikovanjem skupne evropske mejne in obalne straže ter vzpostavljanjem partnerskih dogovorov s tretjimi državami. Vendar je Cerar ocenil, da ti ukrepi ne zadostujejo, saj so le obliž na krvavečo rano.
