S spremembo uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog bodo na ministrstvu za zdravje kmalu premaknili standardizirane cvetne ali plodne vršičke konoplje v drugo skupino prepovedanih drog in s tem omogočili njihovo uporabo v medicinske namene. To do zdaj ni bilo možno in s tem se dejansko legalizira uporaba konoplje v medicini. »V EU je v tem trenutku le nekaj držav, ki omogočajo uporabo tovrstnih preparatov v medicini,« so poudarili na ministrstvu.
V začetku lanskega oktobra so v parlamentarnem odboru za zdravstvo sklenili, da ministrstvu za zdravje priporočijo, da premakne konopljo iz prve skupine prepovedanih drog, v katero so razvrščene najbolj škodljive droge, denimo heroin in kokain, v nižje skupine prepovedanih drog. Hkrati je odbor za zdravstvo še naložil ministrstvu, da poskrbi za pravno podlago, ki bo omogočala tako pridelavo kot predelavo konoplje v medicinske namene. Delovna skupina na ministrstvu je res pripravila uredbo, s katero je omogočila zdravljenje s konopljo, a vseh njenih derivatov ni premaknila iz skupine najbolj škodljivih prepovedanih drog, niti ni omogočila njene pridelave. Cannabis sativa tako ostaja razvrščena v prvo skupino prepovedanih drog, cvetovi in vršički pa so, kot rečeno, premaknjeni v drugo skupino.
Zdravljenje bo kril ZZZS
»Na tak način lahko zdravniki predpisujemo cvetove na recept. Sprva na belega, ko bodo zadeve na zavarovalniški ravni urejene, pa še na zelenega, pri čemer bo stroške krila zdravstvena zavarovalnica,« je razložil dr. Milan Krek iz koprske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje in nekakšna avtoriteta na tem področju v Sloveniji. »Z vidika predpisovanja konoplje je tako zadevi s to uredbo nedvomno zadoščeno, konoplja bo dobila svoje mesto v zdravstvu. Zdaj je nedvomno jasno, kdo, komu in zakaj jo lahko predpisuje,« je dodal.
V Sloveniji je bilo že doslej delno omogočeno zdravljenje z zdravili iz konoplje, najpogosteje v paliativi, nevrologiji in tudi pediatriji. Pozitivni učinki konoplje so se pokazali pri zdravljenju bolnikov z rakom, vplivih na apetit in telesno težo bolnikov z aidsom, pri obravnavi nevropatske bolečine pri bolnikih z multiplo sklerozo, epilepsijo, pri glavkomu, crohnovi bolezni... Zdravniki so zdravila iz konoplje predpisovali na beli recept in bolj kot ne izjemoma, torej tistim pacientom, ki jih ni bilo mogoče zdraviti z drugimi zdravili. Tako so morali izpolniti poseben obrazec, ga dati v potrditev svojim kolegom in iz tujine naročiti interventen uvoz določenega zdravila iz konoplje. »Zdaj pa bodo slovenske lekarne lahko nabavile derivate iz tujine, denimo iz Urugvaja, Kanade, Italije, Češke ali od drugod. Zdravniki ne bodo več zgolj izjemoma predpisovali zdravil iz konoplje, pač pa se bo odprla pot za uporabo konoplje kot take,« dodaja Krek.
Ministrstvo: Tveganja so prevelika
A ne glede na to, da bo konoplja uradno dobila svoje mesto v medicini, vsi zagovorniki legalizacije s tem niso zadovoljni. »Predlagane so spremembe, ki bi po novem omogočile zgolj standardizirane vršičke, kar v bistvu pomeni zelo omejeno možnost, ki dejansko zapira domače naravne opcije,« so razočarani v Inštitutu Icanna, mednarodnem inštitutu za kanabinoide, katerega direktorica je Tanja Bagar. Omenjeni inštitut je nevladna in neprofitna organizacija, v kateri sodelujejo domači in tuji strokovnjaki z različnih področij. So eni od tistih, ki so na ministrstvo za zdravje naslovili pripombe k uredbi in apelirali, naj vendarle premaknejo vse konopljine derivate v nižjo skupino prepovedanih drog.
Na ministrstvu so poudarili, da nikjer v EU ni v medicinski uporabi cela rastlina konoplja, temveč zgolj standardizirani cvetni ali plodni vršički. »Zaradi tveganj, ki jih zloraba konoplje lahko predstavlja za zdravje ljudi, posebno mladih, konoplja kot rastlina ostaja v prvi skupini prepovedanih drog,« so pojasnili svojo odločitev. Med javno razpravo, ki se je končala sredi decembra, so sicer na ministrstvu prejeli kar 56 pripomb zainteresirane javnosti. »Večina predlogov se nanaša na razvrstitev konoplje v nižjo skupino prepovedanih drog,« so priznali. Trenutno na ministrstvu usklajujejo pripombe nekaterih resorjev, nato bo uredba šla v nadaljnji postopek.
