Po podatkih Ajpesa je od januarja do novembra 2016 v stečaju končalo skupno 1127 podjetij in samostojnih podjetnikov, leta 2015 pa v enakem obdobju 1051 oseb, medtem ko je v celotnem letu 2015 bankrotiralo 1154 oseb. To je bilo občutno manj kot leta 2014, ko sta bila zabeležena 1302 stečaja. Toda po drugi strani je bilo leta 2013 »le« 941, leta 2012 pa 595 stečajev. To pomeni, da se je število stečajev v zadnjih nekaj letih približno podvojilo.
V prvih enajstih mesecih lani je bilo od 1127 stečajev zoper podjetja uvedenih 947 stečajev. Po dolgotrajni agoniji so lani propadle tri znane tekstilne družbe. Najprej je januarja bankrotiral državni Peko. Veliko večino dotrajanih proizvodnih zmogljivost stečajni upraviteljici propadle tržiške družbe Tadeji Tamše ni uspelo oddati v najem. Bridek konec je dočakal tudi škofjeloški proizvajalec pokrival Šešir. Potem ko so upniki Šeširju decembra 2015 potrdili predlog prisilne poravnave, se družba julija lani ni mogla izogniti stečaju. Med družbami iz tekstilne branže pa je proti koncu lanskega leta svoj konec, kljub za številne drugačnim napovedim, dočakala še Polzela, ki ji je država dolgo stala ob strani.
Od propada gradbincev...
Potem ko so se karte v slovenskem gradbeništvu že pred leti s stečajem največjih gradbincev – SCT, Primorja, Vegrada, Kraškega zidarja… – dodobra premešale, je šlo lani v stečaj nekaj gradbenih družb. Najprej je oktobra bankrotirala družba Grep, graditeljica športnega in nakupovalnega centra Stožice, nato pa istega meseca še njena lastnica Gradis Skupnina G, ki je skupaj z Energoplanom gradila stožiški projekt.
Gradis Skupina G je morala sprožiti stečaj, ker se Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Gorenjska banka nista strinjali s predlogom prisilne poravnave. A pri tem ne gre spregledati, da so upniki Gradisa Skupine G leta 2012 že potrdili istega leta sproženo prisilno poravnavo. Podobno kot Gradis Skupina G je v stečaju zdesetkan končal tudi celjski Nivo. Tudi ta družba je insolventnost poskušala najprej reševati s prisilno poravnavo leta 2015. Ne dolgo za tem, ko so jo upniki potrdili, je DUTB zahtevala stečaj Nivoja in bila s svojimi prizadevanji lani tudi uspešna.
... do bankrota lesarjev
Po propadu številnih lesnopredelovalnih družb v zadnjem desetletju se je zdelo, da se je stanje v tej branži stabiliziralo. Toda spomladi 2016 je stečaj sprožila koroška družba Lesna Tip, ena največjih evropskih proizvajalk ivernih plošč. Iz stečaja Preventa Globala je turški Mirador za 2,7 milijona evrov Lesno Tip odkupil leta 2011, jo leto kasneje poslal v prisilno poravnavo, leta 2013 pa dokapitaliziral z milijonom evrov. Po več ocenah naj bi Turki Lesno Tip odkupili predvsem s ciljem, da jo zaradi konkurence kasneje potopijo. Po več mesecih negotovosti, stavki zaposlenih in prelomljenih obljubah pa je konec decembra 2016 v stečaju končal še nekoč ugledni cerkniški proizvajalec pohištva Brest.
Odmevnejši stečaj minulega leta je predstavljal stečaj borznoposredniške družbe Moja delnica. Ta naj bi sredstva vlagateljev uporabljala tudi za lastne posle. Poslovanje Moje delnice preiskujejo na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU). Med večje lanskoletne stečaje bi lahko uvrstili tudi družbo SEC, ki se je ukvarjala s proizvodnjo dvigal.
V prvih enajstih mesecih letošnjega leta je sicer v stečaju končalo 154 samostojnih podjetnikov, medtem ko jih je v celotnem letu 2015 propadlo 179. Proti fizičnim osebam, ki ne opravljajo dejavnosti oziroma niso vpisane v poslovni register Slovenije, pa je bilo v obravnavanem obdobju lanskega leta sproženih 26, v celotnem letu 2015 pa 36 stečajev.
Število prisilnih poravnav se je znižalo
Zaradi končanih stečajev je bilo leta 2015 iz sodnega registra izbrisanih 1113 oseb, v prvih enajstih mesecih pa 1020, medtem ko je bilo v enakem obdobju leta 2016 izbrisanih 1067 oseb. Po dobrih 22 letih je bil lani končan stečaj kranjskega Tekstilindusa, ki je nekoč zaposloval okoli 1600 delavcev. Med večjimi stečaji je bil leta 2016 končan tudi razvpiti stečaj družbe Delo Revije v lasti Mateja Raščana.
Število prisilnih poravnav pa se je lani znižalo. Medtem ko so se v prvih enajstih mesecih za insolvenčne postopke prisilne poravnave in poenostavljene prisilne poravnave odločila 104 podjetja in samostojni podjetniki, se jih je v enakem obdobju predlani odločilo 127, v celotnem letu 2015 pa 133 pravnih in fizičnih oseb. Ena od najodmevnejših lani končanih prisilnih poravnav je bila Savina.
