Novo leto malčkom in staršem v Osilnici ni prineslo le dobrih želja in snega, ampak otrokom tudi vrnitev v domače, osilniške šolske klopi. Tako se je šolsko leto za tretješolca Tilna in Lana ter njuno učiteljico Tino Južnič nekako začelo znova. Malčkoma se tako ne bo več treba voziti 30 kilometrov daleč po vijugasti ozki cesti v matično šolo Fara. V prihodnjem šolskem letu se jima bodo pridružili še trije prvošolčki.

Šola dragocena za kraj

Potem ko je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport jeseni zaradi premajhnega vpisa zaprlo osilniško osnovno šolo, je vztrajanje staršev, občine in matične šole Fara vendarle obrodilo sadove in dokazalo, da je podružnična šola v Osilnici zelo dragocena, ne le za dva učenca, ki jo trenutno obiskujeta, ampak za kraj. »Danes je bilo na osilniški šoli malo bolj slovesno, saj smo dejansko spet imeli prvi šolski dan,« nam je včeraj povedal ravnatelj matične osnovne šole Fara Martin Marinč.

Potem ko je bilo ministrstvo še poleti odločeno, da vrata osilniške šole zaradi premajhnega vpisa zapre, si je nato vendarle premislilo, sledilo odboru državnega zbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino ter pripravilo gradivo za vlado, ki je nato novembra dala zeleno luč za ponovno odprtje šole. Ministrstvo je namreč šolo zaprlo, ker bi moralo biti, kot so takrat razlagali, glede na pravilnik o pogojih za ustanavljanje javnih osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javnih glasbenih šol v šolo vpisanih vsaj pet otrok.

Prihodnje šolsko leto pet šolarjev

Toda v Osilnici so ves čas poudarjali, da njihovega demografsko zelo ogroženega obmejnega območja, oddaljenega od večjih krajev, pač ne gre enačiti z drugimi in njihove šole primerjati z drugimi podružničnimi šolami. Poleg tega bodo s prihodnjim šolskim letom izpolnili tudi pogoj, da bo vpisanih pet otrok, ki ga je ves čas navajalo ministrstvo. Novost v primerjavi s preteklimi leti je tudi ta, da bo odslej v osilniški šoli potekal kombiniran pouk prvih štirih razredov, medtem ko so doslej imeli pouk le do tretjega razreda. Tudi za prihodnjih vsaj pet do šest let se za izpolnjevanje omenjenega »normativa« ni bati, dodaja Marinč.

Starši osilniških malčkov so glas proti zaprtju dvignili lansko poletje. Kot so poudarjali, je polurna vožnja vsako jutro in vrnitev domov iz šole okrog 16. ure za otroka prevelik napor. Zato so resno razmišljali o tem, da bi fanta vpisali v hrvaško šolo, ki je oddaljena le dobra dva kilometra. V bran jim je stopilo tudi Društvo učiteljev podružničnih šol, v katerem so poudarili, da z zaprtjem podružnične šole, sploh v tako majhnem kraju, zamre tudi kulturno življenje. »Podružnične šole niso drage, so dragocene,« je takrat poudarila predsednica društva Katja Bolko.