Gre namreč za novejšo smučarsko disciplino z imenom kros oziroma smučarski kros, pri kateri se s starta poženejo štirje smučarji in na isti progi z istimi terenskimi oblikami in istimi ter obveznimi »veleslalomskimi« zavoji drvijo proti cilju. In to naj bi bil prosti slog. S pojmom prosti slog razumemo prosto izvajanje različnih prvin ali likov, ki jih posameznik izvaja v skladu s svojo spretnostjo, znanjem in podobno. Zahtevnost oziroma težavnost teh prvin in njihova neoporečna tehnična izvedba odločajo o tekmovalnem uspehu. Takšni disciplini sta na primer akrobatsko smučanje in akrobatski deskarski skoki.
Kaj je torej pri smučarskem krosu prostega? Nič. To je zgolj dirka za kar najboljšo uvrstitev. Kdor prvi prismuča na cilj, je zmagovalec. Po kineziološki (giboslovni) členitvi se smučarski kros bistveno ne razlikuje od alpskih disciplin.
V različnih športnih poročilih tudi slišimo ali preberemo, da tekmovalci v smučarskem krosu uporabljajo veleslalomske smuči, da imajo dobre osnove iz alpskega smučanja, da alpski tekmovalci uhajajo k smučarskemu krosu. Tudi naš Filip Flisar se je najprej ukvarjal z alpskim smučanjem. Flisarjev trener meni, da je smučarski kros zelo podoben smuku. Beremo tudi, da se je Filip Flisar v okviru priprav na tekmovalno sezono udeležil tekmovanja v smuku. Znano je tudi, da kanadski alpski smučarji del svojih priprav opravijo na razgibani progi za kros. Tudi tekmovalci v smučarskem krosu pogosto vadijo smuk. Očitno sta si disciplini podobni. V resnici gre pri tako imenovanem krosu za nekakšno skrajšano različico smuka ali veleslaloma. In če temu pritrdimo, je logično (razumno), da smučarski kros štejemo za novejšo alpsko disciplino (in ne za nekakšen prosti slog). Zaradi skupnega starta štirih tekmovalcev smo dobili le eno najprivlačnejših alpskih disciplin. Tudi vrhunski smučarski strokovnjaki priznavajo, da je smučarski kros po svojih giboslovnih značilnostih pravzaprav res nova alpska disciplina.
Nekateri slovenceljni in ljubitelji tujih izrazov se seveda kot ponavadi sklicujejo na mednarodno smučarsko zvezo, ki je, tako kaže, brez posebne giboslovne in razumske členitve smučarski kros uvrstila v sklop smučarskih disciplin z imenom smučanje prostega sloga (freestyle skiing), čeprav to v resnici ni in ne more biti. Pač naša manira, da je vse sveto, kar prihaja iz Evrope… Spet slepo sledimo argumentu (domnevne) avtoritete, namesto da bi zagovarjali logične argumente. Hkrati pa se zdi, da so tudi nekateri novinarji že spoznali, da je izraz prosti slog v primeru smučarskega krosa popolnoma neutemeljen. Novinar Dnevnika (A. R., 28. februarja 2015) na primer poroča, da se je »tekmovalec v smučarskem krosu F. F. na tekmi v Nemčiji uvrstil na drugo mesto«. Novinar niti enkrat v prispevku ni omenil prostega sloga. Celo F. Flisar se je pohvalil: »Končno sem smučal, kot znam.« Treba je torej znati smučati. Treba je obvladati vse prvine alpskega smučanja! To bo težko kdo zanikal. Zdi se, da je terminološkim pomislekom prisluhnila tudi mednarodna smučarska srenja, saj med neposrednim prenosom na TV-zaslonu preberemo »cross alps tour« namesto »freestyle skiing«, kar smo brali pred leti.
Seveda je za vsakdanjo poljudno rabo in za nezahtevnega gledalca pred zaslonom najbrž res vseeno, kam štejemo smučarski kros, od medijev pa bi le pričakovali neoporečno (smiselno, logično) izrazje. V stroki (in znanosti sploh) naj bi veljal nekakšen terminološki red, ki temelji na logiki in je sistemsko vpet v celostno smučarsko izrazoslovje. In mediji naj bi temu prisluhnili, če želijo biti verodostojni.
Silvo Kristan, Podkoren
