V planinskih deželah, kakršna je naša, v kuhinji ne moremo mimo skute. V naših krajih poznamo predvsem dve osnovni vrsti – običajno domačo skuto, pridobljeno iz skisanega mleka, in albuminsko oziroma sirarsko, pridobljeno iz sirotke, ki je slajša in še posebno primerna za pripravo nekaterih sladic. Obstaja pa tudi tretja vrsta skute, kajžarska ali planšarska. Izdelajo jo iz kislega mleka, zrna pa večkrat sperejo z vodo in jim na koncu primešajo še smetano. V trgovini jo največkrat najdemo pod angleškim imenom »cottage cheese«. Skuta je tako okusno, vsestransko uporabno, zdravo, lahko in razmeroma poceni živilo, da si zasluži častno mesto v našem vsakodnevnem jedilniku. Vsebuje veliko polnovrednih beljakovin, ki enakovredno nadomeščajo beljakovine iz mesa in jajc, kar znajo še posebej ceniti vegetarijanci. Skuta poleg tega vsebuje zelo malo maščobe, tudi manj kot en sam odstotek, zato pa veliko beljakovin in drugih hranljivih snovi. Kadar jo kupujemo denimo na tržnici, je dobro vedeti, da sveža skuta v nobenem primeru ne sme biti kisla in ne sme pogreniti, vse to se zgodi šele odsluženim primerkom.