Tako kot za vso Evropsko unijo bo tudi za Slovenijo letos prelomno leto. Ne zgolj zaradi številnih evropskih kriz, ki po besedah zunanjega ministra Karla Erjavca v minulem letu niso bile razrešene, temveč tudi zaradi odločitve meddržavnega arbitražnega sodišča v Haagu, ki bo izdalo odločbo o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško. Odločitev arbitražnega sodišča bo predstavljala velik izziv za slovensko politiko in diplomacijo, saj se po aferi s prisluhi Simoni Drenik in Jerneju Sekolcu s Hrvaško razhajajo stališča glede veljavnosti arbitražnega dogovora.
Predsednik države Borut Pahor je na vsakoletnem posvetu slovenske diplomacije, kjer diplomatski predstavniki naše države pregledajo opravljeno in razpravljajo o prihodnjem delu, zbrane diplomate in vse predstavnike Slovenije ter Hrvaške pozval, naj se izogibajo dejanjem in izjavam, s katerimi bi poslabšali odnose. »Pomembno je investirati v dobre in odlične odnose s Hrvaško, da bi tako pričakali razsodbo,« je dejal Pahor in ocenil, da bo uveljavitev razsodbe zelo zahteven projekt.
Dolžnost izvajanja jurisdikcije
»Ko bo izdana arbitražna odločba, jo je treba tudi takoj implementirati. Upamo, da bo hrvaška stran spoštovala arbitražno odločbo ne glede na njihova dosedanja stališča, a ura resnice bo takrat, ko bo izdana arbitražna odločba,« je stališče Slovenije previdno opisal Erjavec. Kot je pojasnil, slovenska vlada že pripravlja vse potrebne ukrepe, da bo arbitražna odločba implementirana. Težave se sicer utegnejo pojaviti na tistih območjih poteka kopenske in morske meje, kjer bi bila jurisdikcija dodeljena Sloveniji, a so trenutno pod hrvaškim nadzorom. A Erjavec pričakuje razum hrvaške vlade, saj bo razsodba arbitražnega sodišča temeljila na mednarodnem sporazumu, ki je bil podpisan pod okriljem EU. »Tam, kjer bo določeno, da je pristojnost slovenske države, je naša dolžnost in odgovornost, da to pristojnost tudi izvajamo,« je dejal Erjavec.
Medtem ko bo naloga slovenske politike, da se poenoti pred razsodbo arbitražnega sodišča, bo naloga slovenske diplomacije predvsem seznanjanje evropskih in drugih držav s slovenskim stališčem, da namerava razsodbo arbitražnega tribunala spoštovati in jo udejanjiti. »Če smo demokracija, moramo spoštovati demokratične odločitve, ki so bile sprejete z ljudsko voljo. Prav je, da vse politične stranke in vsi politični akterji spoštujejo voljo, ki je bila izražena na referendumu, in da vsi akterji v Sloveniji priznavajo arbitražno odločbo kot del mednarodnega prava,« je dejal Erjavec, ki sicer ne glede na vsebino razsodbe v Sloveniji pričakuje različna stališča.
Pričakujejo podobna stališča kot v sporu med Filipini in Kitajsko
Prav pri rdeči niti spoštovanja mednarodnega prava so vztrajali tudi slovenski diplomati, ki bodo ob državnem vrhu prvi morali pojasnjevati slovenska stališča v državah gostiteljicah. »Gre za mednarodno pravno pogodbo in za spoštovanje vladavine prava. Ne znam si predstavljati, da Nemčija ne bi stala za tem. Seveda pa je na nas, na celotni slovenski diplomaciji, da jim razložimo, zakaj je to pomembno,« je menila Marta Kos Marko, slovenska veleposlanica v Nemčiji.
Tako Kos-Markova kot Božo Cerar, veleposlanik Slovenije v ZDA, sta spominjala na razsodbo arbitražnega sodišča med Filipini in Kitajsko glede poteka meje v Južnokitajskem morju. Ta razsodba je za Slovenijo pomembna zato, ker so tako Nemčija kot ZDA ob izreku sodbe ocenile, da je to mednarodnopravno odločitev treba spoštovati. »Nemčija se je že oglasila po odločbi arbitraže med Filipini in Kitajsko za Južnokitajsko morje. Takrat so izjavili, da je treba spoštovati to mednarodnopravno odločitev, in tudi tokrat ne pričakujemo drugače, ko gre za arbitražo med Slovenijo in Hrvaško,« je ocenila Kos-Markova. »ZDA so takrat še kako stopile za to odločbo, za mednarodno pravo. Zato mi lahko pričakujemo nekaj podobnega,« je pristavil Cerar. A je bil pri odgovoru na vprašanje, ali bodo ZDA tako odločne, kar zadeva njeno implementacijo, previdnejši. »Ne morem govoriti o hipotetičnih zadevah. Pričakujemo, da bomo dobili podporo za spoštovanje mednarodnega prava in mednarodnopravnih odločb.«
Kako pa bo s podporo članic Evropske unije? Se bodo države postavile na slovensko ali hrvaško stran? Novi veleposlanik pri stalni misiji Slovenije v EU Janez Lenarčič takšnega izbiranja v evropski integraciji ne pričakuje. »Ne pričakujemo, da se naši sogovorniki v Evropski uniji, v evropskih institucijah in državah članicah postavljajo na eno ali drugo stran. Pričakujemo pa, da se bodo postavili na stran mednarodnega prava. Vladavina prava je namreč ena temeljnih vrednot, na katerih je zgrajena Evropska unija,« meni Lenarčič.
