Vrnitev odpisanih: jedi iz ostankov prazničnih delikates

Resda so želodci od vseh decembrskih dobrot vajeni obilnejših zalogajev, ampak le kdo bi po lastni volji že toliko in toliko dni zapored glodal ene in iste prigrizke? Resda gre za najslastnejše dobrote, ki bi se jih kateri koli dan med letom lotili z veliko radostjo, a kar je preveč, je preveč! Že od sobote narezan pršut in tri dni star tatarski ne gresta nikomur več v slast. Ampak hrane se menda ne meče proč, poleg tega prazen žakelj ne stoji pokonci in nujno je napolniti baterije po bolj ali manj prekrokanih praznikih. Navsezadnje se po jutru dan pozna in enako bi lahko rekli za novo leto – če ga začnemo slabo, se nam ne piše nič dobrega. Ponekod imajo na prvi dan novega leta navado jesti še posebno obilno, denimo v Estoniji, kjer je zapovedanih kar sedem obrokov, kar naj bi prineslo celoletno blagostanje. Pri nas ni tako hudo, imamo pa navado ves prvi teden novega leta pogrevati zadnjo lansko sarmo, ki jedcu menda zagotavlja srečo in bogastvo vse leto. Po izvirni recepturi ta sploh ni pripravljena iz svinjine, kakor pogosto zmotno mislimo (ker pujski prinašajo srečo?), a če ji že pripravljeni dodamo na drobno narezan pršut oziroma sarme pred pogrevanjem zavijemo v že malo posušene rezine, ki so ostale od silvestrske večerje (ali prazničnega drugojanuarskega zajtrka), bomo zeljnim zvitkom, polnjenim z mesom, dodali najimenitnejšo gurmansko dodano vrednost. Če smo za prve dni novega leta načrtovali primorsko joto, ki se na tak dan neverjetno prileže, tudi vanjo brez skrbi vmešamo že malce postan drobno narezan pršut. A da ne bo kdo rekel, da propagiramo le naše avtohtone kraške mesnine – enako dobro se bodo odrezale rezine prekajenih suhih salam ali klobas, tudi rezine kuhanih kranjskih in celo pečenke, da ne bo pomote. Če ne verjamete, poskusite – ne bo vam žal. Zagotovo namreč drži, da nič ne spravi ostankov pokonci bolj kot kuhanje ali pečenje v družbi drugih živil. Podobno velja za vse vrste že narezanih, čeprav malce posušenih mesnin, ki jih lahko primešamo različnim toplim jedem, s čimer jim povrnemo značaj. Ste kdaj poskusili praženi krompir, ki mu že med praženjem čebule dodamo nasekljane ostanke suhih mesnin? Še Felicita Kalinšek bi ga gotovo pohvalila! Podobno se lahko znajdemo z ostanki narezanega sira. Če je že presušen, ga naribamo na testenine ali z njim brez skrbi pripravimo pico. Nemara ga popečemo na koščkih (starega) kruha, ki jih vložimo v govejo ali francosko čebulno juho, konec koncev lahko sir po švicarski navadi pretalimo v fondi, čeprav je praznikov konec. Pač praznujemo še pravoslavno novo leto… Na tak način bi se znebili tudi posušenega kruha, ki ga lahko porabimo na razne načine. Če se nam ne ljubi takoj, ga lahko zamrznemo in kadar koli porabimo za pripravo koroškega kruhovega hrena, če mu primešamo govejo juho in nariban hren, ali kruhovih cmokov. Za vse to ni primeren le navaden bel kruh, črni se bo neredko izkazal še bolje. Aha, boste rekli, kam pa naj z ostanki tatarskega bifteka, »zamazanega« z maslom, majonezo, olivami, feferoni in še čim. Nič lažjega! Ste že slišali za hamburški zrezek? Ostanke »zamazanega« tatarskega pregnetemo v nekakšno pleskavico in enostavno spečemo v ponvi. Tako so v Hamburgu prvič storili v 17. stoletju, iz tega pa je nastal tudi današnji približek, hamburger, ki s prvotno gurmansko specialiteto razen oblike nima več ničesar skupnega. Pečeni biftek, ki smo mu zakrili vse sledi silvestrske namizne kariere, hkrati pa smo mu znatno podaljšali svežino, postrežemo s poljubno prilogo kakor vsak drug zrezek, poleg pa ponudimo popečeno zelenjavo, denimo papriko, ki nam je ravno tako ostala. Najznačilnejše silvestrske jedi smo s tem rešili, vprašanje, kam z odvečno francosko solato, pa ostaja odprto. Nemara se komu posveti ideja tudi za to. Če se kaj modrega zabliska prav vam, nam vsekakor sporočite! Če ste bili pri zalogah zmerni in ste porabili vse, pa lahko po tokratnem receptu pripravite krasno nekoliko lažjo jed.