V umetniški skupini Mimbre z akrobatskimi spretnostmi ne ustvarjamo zgolj vznemirjenja in spektakla, ampak z njimi v urbanem prostoru gradimo domišljijske podobe in posebno vzdušje. Z izrazito telesnim akrobatskim jezikom pripovedujemo zgodbe, ki ljudi včasih dobesedno posrkajo vase, in tako gradimo dialog z občinstvom, oziroma ga subtilno nagovarjamo. Poleg koreografij gledalcem zgodbo pripoveduje tudi naš umetniški svet, ki ga ustvarimo v prostoru, kjer smo prisotne, in v katerem se jim želimo z gibanjem čim bolj približati. Naš umetniški cilj je zato odstraniti t. i. četrto steno in posrkati občinstvo v s čustvenimi vsebinami napolnjen trenutek, ki se ga bodo spominjali še dolgo po tem, ko ga bodo doživeli.
Mimbre ste ženska umetniška skupina v pretežno moškem svetu ulične umetnosti. Je to prednost ali slabost? Je spol v umetnosti na prostem sploh pomemben?Mimbre so leta 1999 nastale kot ženski akrobatski trio in bile smo ena redkih ženskih uličnih umetniških skupin v Veliki Britaniji, če ne celo edina ženska skupina. S soustanoviteljicama Lino Johansson in Emmo Norin smo izurjene v akrobalans veščinah in tehnikah ustvarjanja človeške piramide, ki so sicer domena močnih moških – ti običajno ob tem dvigujejo in mečejo v zrak drobno žensko – umetniško skupino pa smo osnovale, da bi se zoperstavile predpisani delitvi vlog po spolu, ki obstaja v sodobnem cirkusu. Izoblikovale smo poseben slog, s katerim dokazujemo, kako močne in elegantne smo lahko ženske in bi nam zato moralo biti dopuščeno, da smo takšne.
Mimbre je sicer španska beseda za protje, tj. splet šib, ki je zelo fleksibilna in obenem trdna struktura, in ta dvojnost nedvomno definira tudi identiteto naše umetniške skupine in naš umetniški slog ter nas dela edinstvene. Lahko rečem, da se je naš spol pogosto izkazal za prednost, saj smo tako rekoč orale ledino in smo zato na raznih festivalih izstopale med ostalimi umetniki. Vendar pa večkrat občutimo tudi, da nas kot žensko skupino postavljajo v neke okvirje, zaradi česar včasih nimamo možnosti, da bi se razvijale.
Položaj žensk v umetnosti na prostem je torej še vedno zelo občutljiv in pomembno je, da nas čim več spregovori o izzivih, s katerimi se soočamo umetnice, ter da začnemo ženske prevzemati vodilne vloge v ulični umetnosti! Z razvojem ulične umetnosti sicer vse več žensk pridobiva mesto v njej, a zadnje čase čutim, da se stereotipi glede vloge moških in žensk spet vračajo. Še vedno namreč večino umetniških skupin tvorijo samo moški oziroma so ženskam v njih dodeljene zelo specifične vloge. Da smo Mimbre ženska skupina, je zato zdaj še posebej pomembno in bistveno je, da pri tem vztrajamo, pri čemer upamo, da predstavljamo pozitiven vzor drugim ženskam.
Pomemben del vaše misije je ustvarjanje pozitivne podobe žensk. Kakšna je ta podoba?To je podoba močnih žensk, ki se ne bojijo svetu razkriti svojih občutkov in spregovoriti o izzivih, s katerimi se soočajo v današnji družbi. Žensk, ki ne pristajajo na družbena pričakovanja glede svojega obnašanja, zunanjega videza in izražanja, ampak so odločene biti to, kar so. Žensk, ki se podpirajo ob soočanju z izzivi in v težkih situacijah, in slavijo dejstvo, da so ženske. V naši zadnji produkciji If I Could I Would smo se dotaknile vsakodnevnih težav in izzivov sodobne ženske in ustvarile zgodbo o običajni ženski, ki se sooča s seksizmom in mobingom, a si z malimi zmagami ustvari svoje mesto v svetu. From every women to superwomen!
Lahko brexit kakorkoli vpliva na nadaljnji razvoj ali celo obstoj vaše mednarodne umetniške skupine?Mimbre smo se zaradi brexita znašle v prav posebnem položaju: ker imamo sedež v Londonu, smo po zakonu britanska umetniška skupina, obenem pa polovica naših članic prihaja iz drugih evropskih držav. Mednarodno sodelovanje je v bistvu ključno za identiteto naše umetniške skupine, in te ne nameravamo spreminjati, zato si močno želimo ohraniti medsebojne ''evropske'' prijateljske in poslovne vezi.
Menim, da bo brexit vplival na britanske umetnike, pa tudi na britansko in evropsko kreativno in kulturno ustvarjanje, čeprav trenutno še ni povsem jasno, kako, oziroma na kakšen način. Umetniki smo sicer že od nekdaj naklonjeni medkulturnemu in čezmejnemu sodelovanju, zato si ne morem predstavljati, da bi se to naenkrat končalo. Prepričana sem, da se britanski umetniki niso pripravljeni tako zlahka odreči stikom z drugimi evropskimi umetniki, in najbrž si tudi slednji želijo ohraniti vezi z Veliko Britanijo.
