Oblasti so sredi decembra zaradi preveč onesnaženega zraka na severovzhodu Kitajske zaprle več sto tovarn in omejile cestni promet. V 24 kitajskih mestih so to ponovile po dveh tednih, prav na prehodu v novo leto, ko so znova razglasili rdeči alarm. V 21 drugih mestih, tudi v Pekingu, pa so pred nekaj dnevi razglasili oranžni alarm.
Takšna visoka koncentracija smoga v teh zimskih mesecih na severovzhodu Kitajske ni nič nenavadnega, zlasti ob sedanjih nizkih temperaturah, ko prebivalci pogosto ogrevajo stanovanja na premog in ko nebo potemni, kot da bi bila noč, otroci pa morajo biti ves čas doma, tako da so šole marsikje zaprte. Največ premoga sicer porabijo v termoelektrarnah, saj v njih na Kitajskem proizvedejo večji del elektrike, ki se prav tako uporablja za ogrevanje. Onesnaženi zrak, kjer količina drobnih delcev, ki so manjši od 2,5 mikrometra, doseže tudi 500 mikrogramov na kubični meter, pa tako škoduje zdravju, kot če bi človek vsako uro pokadil cigareto. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije je dovoljena koncentracija majhnih delcev 10 mikrogramov!
Vsaka šesta smrt zaradi smoga
Tako je vsako zimo prizadeto zdravje 400 milijonov Kitajcev ali tretjine vseh. Po nedavni študiji dveh profesorjev s kalifornijske univerze Berkeley zaradi onesnaženega zraka na leto prezgodaj umre 1,6 milijona Kitajcev, kar pomeni vsako šesto smrt. Gre predvsem za možgansko kap, srčno-žilne bolezni, raka pljuč in druge bolezni dihal. Najbolj prizadeti so severovzhodni deli države, najmanj pa zahodni, ki so slabo naseljeni in kjer živita manjšini Tibetancev in islamskih Ujgurov.
Kitajske oblasti so tudi zaradi pritiska javnosti, ki je zelo aktivna zlasti na spletu, pri objavljanju podatkov o onesnaženosti zraka vse bolj transparentne. A to velja predvsem za Peking, kjer je tudi zaradi tujih veleposlaništev trenutno že 40 postaj za merjenje kakovosti zraka, ki kažejo količine majhnih delcev na kubični meter. Prebivalci Pekinga sicer zjutraj, ko se zbudijo, najprej pogledajo na mobilni telefon, da bi videli, kako onesnažen je zrak in ali je pametno zapustiti stanovanje. A brez čistilnika, ki si ga ne more privoščiti vsak, in brez dobre izolacije je zrak v stanovanju lahko tako umazan kot zunaj. V številnih drugih mestih pa včasih še vedno prikrivajo raven onesnaženosti, saj je cena, ki jo ima ustavitev obratovanja tovarn, previsoka.
Z novim davkom nad onesnaževalce
Kitajske oblasti so šele od leta 2014 v »vojni proti onesnaževanju« in za zdaj ni otipljivih rezultatov. V zadnjih dneh decembra je kitajski parlament – sicer šele za leto 2018 – uvedel poseben davek na škodljive izpuste v zrak ter prav tako na onesnaževanje tal in voda. Tako bo v tej drugi gospodarski sili sveta industrija prvič plačala za onesnaževanje okolja. Vendar so iz tega novega davka izvzeti ogljikov dioksid, ki je največji krivec za segrevanje ozračja, in jedrski odpadki.
Tako bodo z letom 2018 na primer termoelektrarne plačevale 25 juanov (3 evre) davka na tono pepela. Zakon so pripravljali tri leta, pri čemer se je vlada, ki je bila pod pritiskom kitajskega javnega mnenja in tujine, zlasti zahodnih držav, morala pogajati s težko industrijo, ki je opozarjala, da bo novi davek zmanjšal konkurenčnost kitajskih podjetij v svetu. Že zdaj ima kitajska industrija težave, ker ima glede na povpraševanje preveč proizvodnih zmogljivosti. Minister za okolje Chen Jining se je tako branil ob predstavitvi novega zakona: »Cilj ni višanje davkov, ampak izboljšanje davčnega sistema, tako da bi ta spodbujal podjetja k manjšemu onesnaževanju okolja.«
Mnogi na Kitajskem so pozdravili odločitev vlade, ki naj bi prisilila podjetja k boljšemu odnosu do okolja. Toda nevladna organizacija Greenpeace meni, da je davek prenizek, saj naj bi se cena kilovatne ure elektrike, ki jo proizvede premog, povečala premalo. Vendar v Greenpeaceu priznavajo tudi, da gre vendarle za napredek, saj se ni lahko upreti interesom industrije. Zlasti pa je dobro, da bo novi davek šel v blagajno lokalnih oblasti, ki bodo zato strožje nadzirale industrijske obrate in rudnike. Po ocenah ministrstva za okolje bodo lokalne oblasti od novega davka dobile skupno 30 milijard juanov na leto.
