Finska je 1. januarja začela dveletni pilotni projekt univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) za 2000 izžrebanih brezposelnih, starih od 25 do 58 let. Letos bodo začeli brez kakršnega koli pogojevanja prejemati 560 evrov UTD na mesec, obenem bodo dobili še toliko denarja, za kolikor je bila pred tem višja podpora za brezposelne. Torej bo vsaj sprva vse tako kot prej. Do spremembe pa bo za izžrebanca prišlo šele, ko bo dobil delo, saj bo poleg plače dobival še 560 evrov. Če bo torej nekdo od teh 2000 našel delo z neto plačo 1000 evrov, bo njegov neto dohodek 1560 evrov.
Vlada, v kateri so liberalci, konservativci in skrajno desničarski Pravi Finci, hoče pozneje uvesti univerzalni temeljni dohodek (UTD) brezpogojno za vse državljane tudi zato, ker so doslej številni brezposelni zaradi nizke plače zavračali ponujeno delo. Profesor politične filozofije s filozofske fakultete Igor Pribac je bil v pogovoru za Dnevnik še bolj konkreten: »Pilotni projekt UTD na Finskem podpira predvsem desnosredinski premier Juha Sipila. Gre za poskus reševanja pasti klasične socialne države, ki prejemnike pomoči postavlja pred dilemo, ali naj obdržijo socialno pomoč ali sprejmejo nezanimivo zaposlitev, ki jim ne bo prinesla dovolj znatnega povečanja prihodkov. Pogosto se odločijo za ohranitev statusa nezaposlenih prejemnikov pomoči. Finci pa imajo premalo iskalcev zaposlitev v javnem sektorju, na primer negovalcev starejših. Po neuspelem poskusu uvoza delovne sile s Filipinov zdaj poskušajo aktivirati svoje nezaposlene, ki bodo lahko neobdavčenemu UTD lahko prišteli še dohodek iz sklenjenega delovnega razmerja.«
UTD ali krajši delovnik?
Sicer po Evropi nekateri na levici, na primer vodilni francoski levi socialist Benoît Hamon, vidijo v univerzalnem temeljnem dohodku priložnost, da posameznik posveti čas osebnemu razvoju, ki ga ne bi več pogojevalo delo v kapitalistični družbi.
Pribac razume Hamonov projekt predvsem iz sedanje zgodovinske situacije: »Hamon kot predsedniški kandidat idejo UTD razvija že vse leto in jo je zastavil kot tristopenjski načrt, ki bi se povsem uresničil leta 2020, ko bi vsi odrasli prebivalci Francije prejeli neobdavčenih 750 evrov. Svoj projekt primerja z uvedbo splošnega socialnega varstva leta 1945.«
A najbolj priljubljeni politik francoske levice Jean-Luc Mélenchon pa tudi francoski komunisti in trockisti nasprotujejo UTD, ker menijo, da je treba doseči polno zaposlitev s skrajšanjem delovnega časa. Predvsem se bojijo, da je UTD »neoliberalni trojanski konj za to, da se oslabi socialna država in zmanjšajo socialni izdatki«. Redki na desnici, ki so za UTD, trdijo, da je ta predvsem priložnost, da se poenostavi kompleksen sistem socialne pomoči. Veliko več je na desnici kritikov, ki se sprašujejo, s čim naj bi država financirala tako velike izdatke. Pribac pa obžaluje, da med slovenskimi strankami glede ideje UTD vlada molk.
