Konec lanskega leta so se jamarji Društva za raziskovanje jam iz Ljubljane s pomočjo kolegov iz Hrvaške lotili težkega raziskovanja v jami z delovnim naslovom P4 na Kaninskih podih. Osnovni namen odprave v Breznu rumenega maka, kot so tudi poimenovali brezno, je bil najti povezavo med P4 in Renejevim breznom, 1320 metrov globoko jamo, ki naj bi jo po besedah jamarke Špele Borko povezali z izviri v dolini (Mala Boka).
Prvotni načrti so bili drugačni
»Raziskave so se zasukale drugače. Končni rezultat je bil odkritje 450 globinskih metrov jame, ki so nas popeljali 1002 metra globoko. To je zdaj šele sedma jama v Sloveniji, ki je presegla magično mejo 1000 metrov, in prva po več kot desetih letih. Za primerjavo: nekateri smo se v jamo spustili trikrat v petih dneh, kar je nekako primerljivo, kot če bi se trikrat spustili prek severne triglavske stene in nato splezali nazaj na vrh,« je povedala Špela Borko.
Jamarji so pri raziskovanju našli prostore veličastnih dimenzij: 200 metrov globoko brezno s premerom 30 metrov, pod njim pa ogromno dvorano dimenzij 40 krat 60 krat 40 metrov. Jama pa se na dnu ne konča. »Do Renejevega brezna nam manjka še okoli 70 metrov, na drugi strani pa imamo nadaljevanje v smeri proti izvirom. Ker smo jamo naskakovali v enodnevnih odpravah, smo dvorano le na hitro pregledali in se v nadaljevanja niti nismo podali. Tako čaka naslednje odprave, ko se bomo v globine Kanina podali za več dni, še veliko zanimivega dela,« je navdušena Špela Borko.
Brez pomoči ne bi šlo
Jamarji pravijo, da tako uspešnih raziskav ne bi bilo brez pomoči javnega zavoda Sončni Kanin, ki jim je omogočil prevoz oseb in vse opreme z žičnico na vrh Kanina.
Najgloblja jama v Sloveniji pa še naprej ostajajo Čehi 2 na Rombonskih podih, ki je globoka 1505 metrov in dolga 5536 metrov. Najdaljša jama pri nas je sistem tolminskega Migovca v zaledju Tolminke s 35.800 metri in globino 972 metrov, na drugem mestu pa je jamski sistem Postojnske jame z 20.620 metri.