Zdaj, ko so za nami pomisleki, ali izbrati naravno ali umetno smrečico, se pozornost počasi preusmerja k vprašanju, kam oziroma kaj z drevescem po praznikih. Ne glede na izbiro je treba namreč praznično okrasje prej ali kasneje pospraviti in drevesca odstraniti iz toplih dnevnih sob.
»Če jih zavržete, je zelo pomembno, da končajo v pravih zabojnikih,« poudarjajo v Snagi, ki ima v zbirnih centrih na Barju in v Povšetovi posebne zabojnike za zeleni odrez. Vanje sodijo naravna drevesca, ki jih je prav tako možno razrezane odvreči v zabojnike za biološke odpadke. »Iz naravnih smrečic potem nastanejo lesni sekanci, ki gredo bodisi v energijsko izrabo bodisi v kompostiranje,« so še pojasnili v Snagi, nimajo pa podatkov o količinah.
Glede na to, da je večina plastičnih smrečic proizvedenih na Kitajskem, naj po njihovi dolgi poti do vašega doma ne končajo v smetnjaku že kar prvo leto, še svetujejo v javnem podjetju. »Občane prosimo, da še uporabne smrečice iz umetne mase prinesejo v Center ponovne uporabe na Povšetovo 4 ali pa jih v zbirnem centru Barje odložijo v poseben, ponovni uporabi namenjen kotiček. Enako lahko storijo z lučkami, okraski in podobnim,« je povedala Nina Sankovič iz Snage. Če že želijo zavreči umetno drevo, pa je temu namenjen zabojnik za plastiko. Od tam smrečice skupaj s preostalimi ločeno zbranimi odpadki romajo k podjetjem, ki poskrbijo za reciklažo.
Na Dunaju se grejejo ves januar
Že pred časom so nam sicer v Zavodu za gozdove Slovenije povedali, da zaradi velike ponudba uvoženih okrasnih dreves in vse večje priljubljenosti umetnih drevesc povpraševanje po domačih prazničnih smrečicah in jelkah upada. Še leta 2000 so izdali 58.000 nalepk, v letu 2010 okoli 38.000, lani pa so končali pri številki 27.000.
Naravna božična drevesca pa so očitno zelo priljubljena na Dunaju, od koder so v preteklih dneh ponosno sporočili, da s predelavo odsluženih dreveščkov mesec dni zagotavljajo električno energijo in ogrevanje. Lani so zbrali 685 ton smrečič in jelk, ki so jih pretvorili v 1700 MWh čiste energije, z njo pa so potem ves mesec ogrevali 2200 gospodinjstev, 960 domov pa je uporabljalo električno energijo.
S prakso pobožičnega zbiranja drevesc so na Dunaju začeli že leta 1990 in od začetka akcije zbrali okoli 2,4 milijona dreves. Letos bo zbiranje potekalo do sredine januarja na kar 519 lokacijah, za zainteresirane pa je pristojni oddelek pripravil celo mobilno aplikacijo, ki prikazuje najbližja zbirališča.
Idej, kako odslužena drevesca spremeniti v kaj koristnega, je veliko. Iz božičnega drevesca lahko na primer nastanejo ptičje krmilnice, leseni podstavki, z dišečimi vejicami lahko napolnite dišavne vrečke ali pa jih uporabite na zimskem vrtu. Pred leti pa so denimo v Nemčiji poskusili z zelo domiselno in ekološko idejo – odslužena drevesca so po praznikih odnesli v živalski vrt. Tam so se bojda z njimi posladkali predvsem sloni, privoščili pa naj bi jih tudi kamelam, jelenom, srnam in ovcam. Znamenitemu berlinskemu živalskemu vrtu so nato sledili še drugi živalski vrtovi in pozvali ljudi, da kar k njim prinesejo največji popraznični odpadek.