Najprej se ustavimo pri njuni zunanji podobi. Ni treba imeti ravno izostrenega očesa, da človek opazi, da gre za sorodna avtomobila podobnih linij in da je captur nekakšna »napihnjena« različica clia. To je glede na karoserijski zasnovi tudi logično. Glavno razliko med avtomobiloma tako razkrije bočni pogled – medtem ko s tega clio deluje precej športno, pritisnjeno k tlom, je pri capturju očitno, da gre za višje mestno terensko vozilo. V številkah vse skupaj pomeni, da je »terenski clio«, kot smo že tudi slišali poimenovanega capturja, od običajnega le malo daljši (za 6 centimetrov, 412:406) in širši (za 5, 178:173), a seveda predvsem bistveno višji (za 12 centimetrov, 157:145).
Podobna si avtomobila seveda nista le na zunaj. Tudi notranjost je pri obeh skoraj enaka, v obeh primerih pa skladna in teži k minimalizmu, saj je stikal in gumbov malo. Oblikovno so identični, enak pa je tudi dizajn volana. Pri tem gre nekoliko okarati capturjevega, ki je imel po večini sprednjega dela nadležno plastiko, ki je nepraktična predvsem pri obračanju volana z eno roko (da, vemo, da se tega ne počne, a vseeno), saj obroč hitro spolzi iz dlani. Je pa zato lega sedeža razumljivo višja in zato ponuja boljši pregled nad voziščem od clia. Tudi capturjev prtljažni prostor ima v osnovi zaradi robustnejše postave 77 litrov večjo prostornino (377:300), ob tem pa križanec omogoča tudi premikanje zadnje klopi, kar pomeni, da se ob žrtvovanju prostora za potnike na zadnji klopi lahko njegov prtljažnik z omenjenih 377 poveča na 455 litrov.
Pod »kožo« imata tako captur kot clio enako platformo, vključno z veliko sestavnih delov vzmetenja in zavornih komponent. Posledično bi pomislili, da velike razlike pri vožnji ni, in pri tem niti ne bi bili tako daleč od resnice, a se ta vseeno občuti. Predvsem na področju, ki gre na račun razlike v obliki, kar pomeni, da je na običajnih cestah in pri dinamični vožnji captur bolj nemiren, se bolj nagiba, voznik in potniki prej občutijo spremembe gibanja in tudi kakšen tresljaj več občutite pri njem. Skratka, pod črto, clio se pelje bolje, udobnejše, ne boste pa pri njem sedeli tako visoko, kar je pač tisto, kar imajo ljubitelji vedno bolj priljubljenih športnih terencev najraje.
Kot večino drugih stvari sta imela testna captur in clio tudi pod pokrovom identična, 1,5-litrska dizelska motorja s 110 konji (81 kilovati) moči, pri čemer pri slednjem ta morda deluje malce bolj poskočno, a je razlika pri hitrostih do okoli 100 kilometrov na uro in malce čez komajda občutna. O tem pričata tudi podatka o pospešku do stotice, ki sta, spet, skoraj identična (clio 11,2 sekunde, captur 11,3), medtem ko se iz že naštetih razlogov razlika malce bolj občuti pri višjih hitrostih. O porabi pri obeh nimamo pripomb, je pa bila, logično, pri capturju višja – 5,8:5 litrov na 100 kilometrov.
Cenovna razlika med testnima capturjem in cliom je bila pričakovana, oba sta imela nekoliko višjo ceno zaradi opreme intense pri cliu in outdoor pri capturju, ki ponujata zares veliko, sicer pa bo tak clio vašo denarnico olajšal za 17.590 evrov, captur pa za 20.490. Za slabe tri tisočake več boste dobili prostornejši avto, ki mu ni tuja vožnja po slabših terenih in se hkrati dobro znajde tudi v mestu ter ponuja nekoliko več udobja pri vstopanju in več prtljažnega prostora. V nasprotnem primeru pa vam bo hvaležna denarnica, ki bo v vseh pogledih manj obremenjena, bolj pa bo potešena tudi »dinamična« plat vožnje, saj je clio poskočnejši in lažje vodljiv po mestnih ulicah.
