Nekaj razlogov za padec prodaje nesporno največjega proizvajalca pametnih telefonov na svetu gre vsekakor pripisati zasičenosti trga. Ta je še toliko večja, ker se je tempo rasti zmogljivosti naprav v zadnjih nekaj letih močno upočasnil.
Boljše in varnejše baterije, prosim!
Najbolj razširjena novost preteklega leta so bile kamere z dvojnimi lečami za bolj izostrene globinske fotografije, večji poudarek pa so izdelovalci namenili tudi vodoodpornosti naprav. Motorola in predvsem Apple sta potrošnike nekoliko razburila z odločitvijo, da na telefonih moto z, moto z force ter iphone 7 in 7 plus ni več posebnega vtiča za žične slušalke, nobena od novosti pa za zdaj še ni tako revolucionarna, da bi imetnike najboljših leto, dve ali celo tri leta starih naprav prisilila v nakup novih.
Še najbolj inovativna sta bila v preteklem letu Motorola in LG z modularnimi telefoni iz serije moto z in g5. Posebnost naprav je, da lahko na njihovo ohišje dodate raznorazne dodatke. Med LG-jevimi izstopajo predvsem dodatna baterija, boljša kamera in boljši zvočniki, Motorola pa je ponudbo nadgradila še s projektorjem in nekaterimi drugimi malenkostmi. Večja personalizacija naprav in možnost, da bi nekoč lahko zamenjali zgolj tiste dele telefona, ki so postali zastareli, sta vsekakor zanimiva obeta za prihodnost, a se mora koncept še nekoliko razviti. Predvsem v smer, da bi dodatki pripomogli k podaljševanju življenjske dobe naprav, kar pa ni nujno v interesu izdelovalcev. LG je medtem nad konceptom domnevno že obupal.
Dejstvo, da se je med dodatki za modularne telefone znašla dodatna baterija, razkriva, kje obstajajo glavne rezerve. Zaradi zahtevnosti storitev sodobni telefoni med dvema polnjenjema pogosto ne zdržijo niti en dan. Dosedanji poskusi rešitev težave segajo od indukcijskih polnilnih postaj do sistemov za ekspresno polnjenje. A tudi te inovacije zahtevajo, da smo blizu električnemu viru. Ker se tudi eksperiment s sončnimi celicami na telefonu ni prijel, so najboljše rešitve še vedno rezervne in zunanje baterije.
Dodatna težava sodobnih baterij, na katero smo letos postali še bolj pozorni, pa je njihova (ne)varnost. K ozaveščanju je pripomogel predvsem južnokorejski velikan Samsung s telefonom galaxy note 7, ki se je že kmalu po blestečih ocenah recenzentov spremenil v večnamenski vžigalnik. Kljub odmevnosti Samsungove serijske napake galaxy note 7 ni edini telefon s to težavo. Zaradi fizičnih poškodb baterije, ki niso povezane s serijskimi tehničnimi napakami, se je podoben samovžig samo v preteklem letu pripetil tudi nekaterim uporabnikom Applovih iphone 6 plus, iphone 7 in 7 plus, lahko pa se pripeti tudi vsem preostalim napravam.
Čeprav je (ne)varnost baterij resen problem, za zdaj, tudi zaradi velikih stroškov, povezanih z razvojem, na vidiku ni alternativ, ki bi lahko bile že v naslednjih nekaj letih dovolj razvite za uporabo v potrošniških izdelkih. Kljub slabi reklami zaradi galaxy note 7 pa Samsunga letos ne bi smeli imeti samo v slabem spominu. Predvsem galaxy s7 edge se po ocenah številnih recenzentov uvršča v sam vrh letošnje ponudbe, galaxy s7 pa tudi ni daleč. Visoko se uvrščata tudi prva povsem Googlova telefona pixel in večji pixel xl. Za tiste, ki želijo veliko za srednjo vsoto, pa velja izpostaviti še oneplus 3t.
Navidezna in nadgrajena resničnost
Eno zanimivejših področij preteklega leta so tudi očala za navidezno resničnost. Med naprednejšimi napravami izstopata predvsem Facebookov oculus rift in vive, ki je nastal v kolaboraciji tehnološkega podjetja HTC in velikana PC-videoiger Valve. Zanemariti ne gre tudi Sonyjevega playstation vr, ki ni tako sposoben kot oculus ali vive, je pa precej ugodnejši. Čeprav proizvajalci velika očala za 360-stopinjsko vživljanje v navidezni svet predstavljajo kot priložnost za raznorazne izkušnje, trenutno blestijo predvsem na področju videoiger.
Tudi zaradi te nišne uporabnosti zaupanje potrošnikov v nove izdelke še ni največje. Najboljšo prodajo je po oceni ameriškega analitičnega podjetja Superdataresearch imel Sony, medtem ko oculus in vive nekoliko zaostajata, nobena od naštetih očal pa še niso dosegla odmevnejše prodaje in na tem področju močno zaostajajo za cenenimi očali za pametne telefone. Tako so nesporni zmagovalec po prodaji Googlova kartonasta očala, bolje od vseh naprednih očal pa kaže tudi Samsungovim očalom za pametne telefone galaxy gear vr. Izdelovalci pametnih telefonov bodo z očali za navidezno resničnost nedvomno poskušali potrošnike prepričati k nakupu novejših telefonov z boljšimi zasloni, a gre za storitev, ki je glede zmogljivosti in uporabnosti močno podrejena očalom, ki jih poganjajo neprimerljivo zmogljivejši osebni računalniki ali konzole.
Uspeh očal za pametne telefone gre zato pripisati predvsem radovednosti potrošnikov in njihovemu hkratnemu oklevanju, da bi že za prvo generacijo naprav razprli denarnice. To je še posebej resen problem za oculus in vive. Ker sta najnaprednejša in najdražja ter sta narejena za osebne računalnike, je za najboljšo izkušnjo treba poleg očal globoko seči v žep še za najnovejšo strojno opremo, skupna cena z očali vred pa se zato hitro povzpne na več tisoč evrov. Sonyjeva očala teh težav nimajo, saj jih poganja konzola playstation 4, ki skupaj z očali in drugimi potrebščinami nanese okoli 800 ali 900 evrov.
Dodatna zavora pri razsipnosti ob nakupih naprav za navidezno resničnost pa so tudi bežni obeti prvih potrošniških naprav za nadgrajeno resničnost. Ta v nasprotju z navidezno uporabnika ne izolira v računalniški svet, temveč računalniški svet projicira na resničnega. Prvi vtis o tej tehnologiji je širša javnost dobila z letošnjo poletno pokemon go manijo, Microsoft pa že nekaj časa razvija samostojna očala za nadgrajeno resničnost hololense. Trenutno so na voljo zgolj razvijalcem, pa še oni morajo za njih odšteti skoraj 3000 evrov.
Leto 2016 je bilo dobro tudi za umetno inteligenco. Googlova alphago je nepričakovano s 4 proti 1 opravila z najboljšim igralcem goja zadnjega desetletja, vse več potrošnikov pa lahko sadove razvoja na tem področju uživa tudi na domu. Seveda pod pogojem, da živijo na območju s podprtim trgom. Če živite v Sloveniji, te sreče nimate. Amazonov echo, ki je izšel leta 2014, je od letos naprej na voljo še Britancem in Nemcem, Googlov home, ki je izšel pred kratkim, pa zgolj Američanom. Pri tem vam nakup naprave v tujini bolj malo pomaga, saj tudi če z njo govorite v tujem jeziku, ne boste imeli dostopa do ključnih storitev, ki bi jih od osebnega asistenta pričakovali. Za te bi naprava morala dostopati do lokalnih podatkov o pretočnosti prometa in delovnih časih trgovin, do spletnega naročanja v lokalnih restavracijah in podobnih storitev. Brez teh gre zgolj za zvočnike na glasovni ukaz, ki prisluškujejo vsem pogovorom v njihovi bližini.
Koliko časa bodo še izdelovali volane?
Velik napredek je že vrsto let mogoče opazovati tudi na področju razvoja umetne inteligence v avtomobilih, a povsem avtonomnih vozil tudi letos še nismo dobili. Kljub temu gre izpostaviti, da se lahko Uberjevi potniki v ameriškem mestu Pittsburgh že od letošnjega septembra vozijo v skoraj povsem avtonomnih avtomobilih. Povsem avtonomni niso, saj sta zaradi varnosti v avtu še vedno rezervni človeški voznik in tehnik.
Od popolne avtonomizacije vozil pa nas ločijo tudi nekateri dejavniki, ki niso neposredno povezani s tehnologijo. Nekaj problemov ostaja na ravni infrastrukture, še več pa na ravni zakonodaje. Christoph von Hugo, ki je pri Mercedesu odgovoren za področje sistemov za pomoč voznikom in varnost, je letos oktobra sicer »rešil« staro filozofsko uganko, ko je rekel, da bi morala avtonomna vozila dati prednost varnosti potnikov pred varnostjo soudeležencev v prometu. Rešitev, ki ni uradno stališče podjetja, je von Hugo utemeljil s tem, da je treba rešiti tisto osebo, za katero veš, da jo lahko rešiš. Rešitev pa bi znala nagovoriti tudi številne pragmatike, ki se ukvarjajo s prodajo avtomobilov. Avto, ki v kritični situaciji tudi za ceno varnosti preostalih udeležencev v prometu ne bi absolutno zaščitil potnikov, je namreč težko prodati kupcu, ki ima dovolj pod palcem, da zmore najti alternativo.
Kljub pragmatičnosti verjetno ni presenetljivo, da javnost nad von Hugovo »elegantno« rešitvijo ni bila soglasno navdušena. Prihodnost popolne avtonomizacije vozil pa je odvisna tudi od tega, kaj bodo o tovrstnih rešitvah zagat menili zakonodajalci.
