Neponovljivi napadalec in ustvarjalec kaosa na šahovnici

Mihail Tal, osmi svetovni šahovski prvak, bi letos dopolnil 80 let. Neponovljivi napadalec, ustvarjalec kaosa na šahovnici, ki je bil neznosen za večino nasprotnikov, pa je imel preveč rad življenje, da bi ga živel počasi.

Miša je bil že kot deček krhkega zdravja, zato pa prodornega uma in prav neverjetnega spomina. Odlikoval se je na več področjih in se že pri petnajstih vpisal na fakulteto. Izbral je književnost. Šele v tem obdobju se je začel njegov šahovski vzpon, čeprav je igro spoznal že pri osmih letih. Pri dvajsetih je debitiral na prvenstvu Sovjetske zveze, že naslednje leto, 1957, pa ga senzacionalno osvojil. Šok med velemojstri je bil tako velik, da je Mark Taimanov izjavil: »Če se to ponovi, neham igrati šah!« Ponovilo se je že leta 1958. Bliskoviti vzpon se je nadaljeval z zmago v Portorožu, nato pa še na turnirju kandidatov. Leta 1960 se je eksplozivna mešanica optimizma in domišljije združila v osebi izzivalca prvaka. Mihail Botvinik temu ni bil kos. Miša Tal je postal najmlajši svetovni prvak dotlej. V času, ko je znanost napredovala tudi v šahu, je Talu uspelo iztrgati nekaj čarobnih let suhi logiki in zakonom realnosti. A vendar je bil samo »zimski kralj«: po enem letu se je 50-letni Botvinik vrnil oborožen z znanjem o slabostih Talovega impulzivnega sloga in z lahkoto vrnil najvišji naslov v prozaično realnost. Miša je takoj po porazu slavil na velikem blejskem turnirju – v Sloveniji je vedno imenitno igral. Kljub mladim letom so ga začele spremljati kronične težave z zdravjem, ki se jih ni več znebil. Le še enkrat se je približal naslovu svetovnega prvaka, ko je leta 1965 izgubil finalni dvoboj izzivalcev z Borisom Spaskim.

Sredi 70. pa mu je uspela redka sprememba sloga: če je prej večino turnirjev začel s porazom, je takrat sestavil niz več kot sto partij brez poraza, ki še danes ni presežen. Dvajset let po osvojitvi naslova je bil na lepem drugi igralec sveta. A to mu je omogočil mir, ki nastane, ko ni več ambicije. Nezlomljivi duh v že bolnem telesu je zablestel še leta 1988, ko je Miša postal svetovni prvak v hitropoteznem šahu. Hipnotični, prodorni pogled, strah in trepet nasprotnikov, magnet za občinstvo, kot ga ne bo več.