Pri mini davčni reformi, ki so jo poslanci potrdili konec septembra, gre za tri davčne zakone, s katerimi se bodo znižali stroški dela predvsem strokovno izobraženega kadra. S 1. januarjem 2017 bo kar nekaj zavezancev za dohodnino plačevalo manj davka kot do zdaj, bolj pa bodo obremenjena podjetja. Znižuje se davčna obremenitev višjih plač, izpad dohodkov v proračun pa je vlada delno nadomestila z višjo obdavčitvijo dobička: po novem bo obdavčen z 19-odstotno in ne 17-odstotno stopnjo.
Spreminja se tudi dohodninska lestvica, tako da se bodo razbremenile plače nad 1,64-kratnikom povprečne plače, hkrati pa se ohranja najvišji razred s 50-odstotno obdavčitvijo. Med drugim in tretjim razredom je po novem uveden nov davčni razred s 34-odstotno stopnjo davka, ki bo veljal za neto davčno osnovo od 20.400 do 48.000 evrov, stopnja davka v četrtem razredu, kamor se uvrščajo zavezanci z neto davčno osnovo od 48.000 do 70.907 evrov, pa se bo znižala na 39 odstotkov. Najvišji dohodninski razred, po katerem so plače obremenjene s 50-odstotno davčno stopnjo, še ostaja. Za razbremenitev tistih z nizkimi plačami se za 300 evrov zvišuje dohodkovni prag. Davčno razbremenjene bodo tudi nagrade za poslovno uspešnost, kot so 13. plače in božičnice.
Novost je tudi zamik roka plačila davkov in prispevkov za pet dni po izplačilu plač. S tem se bo zavezancem omogočila večja likvidnost in lažje plačilo davkov in prispevkov. Predlog novele zakona prinaša tudi dodatne možnosti za lažje plačilo davčnega dolga. V primerih poenostavljene prisilne poravnave bo možno plačilo v 60 obrokih. mpu
