Nič novega in nič presenetljivega ni, če vam povemo, da splet ponuja vse. Tudi kako se naredi razstrelivo, kako uporabljati orožje in kje ga kupiti, ne nazadnje, kako ubiti človeka. Zelo natančna pa so tudi navodila, kako delati domače petarde, ki »razstrelijo mikrovalovko na koščke«. Zgornji zapis je le en delček enega od številnih spletnih forumov, na katerih se naši, slovenski fantje in dekleta pogovarjajo, kako bodisi kupiti (za dva ali tri evre in komu je treba reči, naj pogleda še pod pult) ali pa narediti domačo petardo. Zanimiva je lestvica učinkov petard: »ciciola – otekla roka, piratke – pol prvega prsta, raudi C1 – 2 do 3 prstke, mega, zeus, mele – poskusi, če si upaš«.
In seveda je vse to super imeti in uporabljati: »Imenitno bi bilo, ko bi se dalo dobiti topovski udar. Ja, to bi blo res fajn. Potem pa pali, baci, uzaklon.«
Včasih katero od teh bomb (kaj pa je razstrelivo v primerni embalaži, ki ob stiku z vročino reagira in eksplodira, drugega kot bomba) raznese prezgodaj. Včasih katera od teh bomb komu potem res odtrga »pol prstka«. Včasih odtrga roko. Včasih odtrga obe roki.
Ko se je to zgodilo prejšnji teden, smo bili mediji pred hudo dilemo, ali objaviti tudi najgrozljivejše fotografije odtrgane roke 14-letnika, na katerih so razcefrane kosti in viseče krvavo tkivo, na katerem se le še na tanki žilici drži nekaj ostankov dlani. Pa čeprav so to dovolili starši nesrečnega fanta. Televizije so te fotografije lahko objavile, saj je ogled trajal le sekundo ali dve. Fotografija v časopisu ostane za vse večne čase in gledaš jo lahko ure in ure. Mi smo objavili še najmanj grozno. In še zdaj ne vem, ali smo naredili prav. Ali res samo šokterapija pomaga pri prizadevanju za ničelno toleranco do petard? Najgroznejše fotografije sem shranil v računalnik. Ob priliki jih bom pokazal svojim otrokom.
Dovoljena pirotehnika (razni ognjemeti v škatlah, recimo) stane od 15 pa tudi do 80, 100 in več sto evrov na škatlo. Ki potem nekaj minut v zrak pošilja rakete. »Tri minute čudovitega prasketanja za 30 evrov!« obljublja reklama. Ste nori? Za 30 evrov gre lahko družina na pico. In se ima eno uro lepo.
V okolici Ljubljane so pri 30-letnem Domžalčanu našli 150.000 kosov petard v skupni teži kar 600 kilogramov. To je 600 kilogramov razstreliva, da ne bo pomote. Prodaja je tekla podobno kot prodaja droge. Na koncu so 13-letniki prodajali piratke 12-letnikom. Vsak je nekaj zaslužil, če ni, je bil pa tisti frajer na šoli, ki ima robo. Ena taka petarda iz tega skladišča je po naših neuradnih, a preverjenih informacijah prek takih posrednikov prišla na veliko in v širši okolici znano kmetijo v Zagaju pri Ponikvi. Natančneje v otroško sobo 14-letnika, ki ne bo nikoli več mogel atu pomagati pri delu na kmetiji, ki ne bo več šravfal strojev, ki ne bo več žagal debelih hlodov v bližnjem gozdu. Ostal je brez obeh rok. Domžalčan bo ostal brez petard in plačal bo globo za prekršek. Ja, hramba dobre pol tone petard je pri nas prekršek! V sosednjih državah (kjer se take zadeve množično kupuje) to ni niti prekršek.
Štirinajstletniku brez obeh rok je ime Martin. Do kdaj bomo še morali pisati o martinih, juretih, petrih, lukih…? In kako je ime vašim otrokom?
