V UKC Maribor imajo znova težave pri obsevanju bolnikov. Draga obsevalnika v kletnih prostorih novega mariborskega oddelka za onkologijo bosta po novem letu večinoma samevala, bolniki iz severovzhodne Slovenije pa se bodo morali spet voziti na zdravljenje v Ljubljano.

Na Onkološkem inštitutu so včeraj zanikali informacije, da njihovi zaposleni ne bodo več sodelovali pri uvajanju obsevanja v UKC Maribor. Po njihovih pojasnilih se je zapletlo potem, ko so izvedeli, da mariborska specialistka zaradi zdravstvenih razlogov vsaj poldrugo leto ne bo mogla sodelovati pri obsevanjih. Po besedah generalne direktorice Onkološkega inštituta Zlate Štiblar Kisić bo njihova ekipa v Mariboru še naprej pomagala dvakrat na teden, ne morejo pa njihovi zaposleni tam delati vsak dan.

Trenutno že iščejo rešitve, je zatrdila generalna direktorica. Z vršilcem dolžnosti direktorja UKC Maribor Janezom Lavretom in strokovno direktorico Onkološkega inštituta Darjo Eržen se bodo sestali v prvih dneh januarja. Prva možnost rešitve bi bila zaposlitev zdravnika iz tujine, druga možnost pa, da bi v mariborskem UKC po skorajšnji upokojitvi delal zdravnik, ki je za zdaj še zaposlen na Onkološkem inštitutu. Tudi na Onkološkem inštitutu se zavzemajo, da bi se uvajanje obsevanja v Mariboru nadaljevalo brez zastojev, je poudarila Štiblar-Kisićeva. »Želimo si, da bi tamkajšnja radioterapija čim prej delovala v celoti.«

Lavre je za Dnevnik potrdil navedbe Štiblar-Kisićeve. »Program radioterapije bomo seveda nadaljevali,« je dejal. »Do nadaljnjega nam bodo pomagali kolegi z Onkološkega inštituta, hkrati pa se dogovarjamo o zaposlitvi zdravnika iz tujine, ki bi v primeru sklenitve dogovora lahko prišel delat 1. februarja.«

Ne glede na pomirjujoče besede direktorjev bo zaplet vsekakor povzročil zastoj v razvoju mariborske radioterapije. Iz UKC Maribor so namreč včeraj sporočili, da bo Onkološki inštitut zagotovil pomoč njihovih specialistov zgolj za dokončanje že začetih obsevanj v UKC Maribor, novih bolnikov pa do nadaljnjega ne bodo obsevali v Mariboru, ampak jih bo treba voziti v Ljubljano, tako kot v preteklosti. Ta režim naj bi trajal, vse dokler ne bodo v Mariboru dobili svojega specialista radioterapije.

Novi oddelek za onkologijo so svečano odprli pred več kot letom dni, bolnike pa so začeli obsevati šele 7. novembra letos, ko je UKC Maribor dobil dovoljenje uprave za varstvo pred sevanji. Maribor namreč nima lastnega pooblaščenega izvedenca medicinske fizike. Teh strokovnjakov je v Sloveniji ta čas samo pet. Ko je oddelek pridobil dovoljenje, so začeli obsevati paliativne bolnike, najprej trikrat na teden, če se ne bi zgodil kadrovski zaplet, bi to število čez čas dvignili na pet. Ko bo onkološki oddelek kadrovsko popolnjen – to se ne bo zgodilo pred letom 2019 – bodo lahko obsevali približno 800 bolnikov.

Daleč premalo strokovnjakov

Na mariborski onkologiji bi moralo v skladu s sistematizacijo delati 70 ljudi, oddelek pa zdaj šteje komaj 33 zaposlenih, od tega jih je tretjina na radioterapiji. Med njimi so zaposleni uvodoma omenjena zdravnica specialistka, dva medicinska fizika, sedem radioloških inženirjev ter dve medicinski sestri. Trenutno se v UKC Maribor izobražuje pet specializantov za to področje, pri čemer bodo vsaj tri specializacije zaradi porodniških dopustov trajale dlje od prvotnih predvidevanj.

UKC Maribor je začetek leta 2016 objavil mednarodni razpis za zdravnike specialiste radioterapije, na katerega pa se ni prijavil nihče. Poleti so navezali stike z upokojenimi zdravniki OI, vendar se ni nihče odločil za nadaljnje aktivno delo. Jeseni so vzpostavili stike s specialistko iz Srbije, ki pa ni dobila dovoljenja za delo v Sloveniji. Trenutno se s specialisti iz Hrvaške dogovarjajo za redno zaposlitev in za dodatno pomoč po podjemnih pogodbah.

Draga obsevalnika sta do preteklega meseca samevala v kletnih prostorih onkološkega oddelka. Tehnik jih je zgolj prihajal varnostno vklapljat in izklapljat. Neuporaba naprav je UKC Maribor povzročala visoke stroške. Zanje plačuje skoraj milijon evrov letne amortizacije, za vzdrževanje odšteje približno 400.000 evrov, k zneskoma pa je treba prišteti še približno 700.000 evrov letnega izpada prihodkov. Nakup obsevalnikov so Mariborčani financirali s pomočjo Švice, ki je donirala okoli 9,5 milijona evrov.