Pa je, spoštovani gospodje, komu od vas prišlo na misel, da bi Magni Steyr ponudili zemljišče, na katerem stojijo mogočne ruševine Tovarne dušika Ruše, ki je od Maribora samo tri kilometre dlje od Hoč? Ali mogoče mislite, da je osnovni pogoj za greenfield naložbo, da stoji na zelenem polju?
Srečko Balent, LjubljanaNelagodje ob greenfield naložbi avstrijske Magne Steyr
Razmišljanje gospoda Marušiča z zgornjim naslovom (Dnevnik, 24. decembra) je zanimivo, vendar brezplodno. Slovenja ima slabih 500.000 hektarjev obdelovalnih površin, kar je 100.000 hektarjev premalo za normalno oskrbo dveh milijonov ljudi. S tega stališča je početje hoško-slivniškega župana, ministra za kmetijstvo in ministra za gospodarstvo zločin proti človeštvu. Očitno se, gospodje, ne zavedate, da narava potrebuje za ustvarjanje 30 centimetrov globoke prsti celih 15.000 let. Kaj mislite, gospod župan in gospoda ministra, koliko časa bo Magna Steyr dajala kruh našim ljudem? Mogoče deset, mogoče trideset, mogoče petdeset, več kot sto let skoraj gotovo ne. In kaj je to v primerjavi s 15.000 leti, ki jih bo narava potrebovala, da bo na območju zapuščene tovarne spet mogoče kmetovati?