V ruskih trgovinah pri nas lahko vedno kupite tudi ruske šampanjce, ki so sloveli še v času Sovjetske zveze. Najbolj legendaren je seveda sovjetskoje šampanskoje, ki je v resnici generično ime za vsa peneča se vina, ki so bila naprodaj v Sovjetski zvezi. Z značilno nalepko in plastičnim zamaškom je bil ta šampanjec sinonim za komunistični luksuz. Odkar pa komunizma ni več in sovjetski šampanjec ni več državna pijača, ga pod tem imenom prodajajo različna podjetja iz Ukrajine, Moldavije in Belorusije.
Prav Ukrajina in Moldavija sta bili pravzaprav največji dobaviteljici penečega se vina za ljudsko kokakolo, kot je sovjetski šampanjec imenoval Stalin. Njegova zgodovina se je začela na Krimu, v regiji Abrau Durso, kamor je ruski car Pavel I. pripeljal strokovnjake iz Šampanje, češ, naredite mi dobro penino. Kasneje je princ Golicin iz tega naredil posel in leta 1900 je bila na veliko začudenje na pariškem svetovnem sejmu za najboljše peneče se vino na svetu razglašeno prav to s Krima. Sedemnajst let kasneje so ga vzljubili tudi boljševiki, le da so ga hoteli narediti poceni. Leta 1928 so tako začeli v istih vinogradih Novi Svet variti penino, njeno proizvodnjo pa je vodil Anton Frolov - Bagrejev, ki je pred tem delal za princa Golicina. Bil je tako uspešen, da je za svoje delo dobil Stalinovo nagrado, legenda pa celo pravi, da je leta 1975 Moët & Chandon odkupil licenco za proizvodnjo penečega se vina po sovjetski metodi, ki namesto 15 mesecev zorenja vina zahteva le mesec ali največ tri mesece, pa še to v inoks sodih. Peneče se vino v brut obliki je pitno in posebno primerno za kakšno retro silvestrsko večerjo s polnjenimi jajčki in zvitki s šunko.
Krimska penina kot malinovec
Sovjetski šampanjec pa še zdaleč ni edino peneče se vino s Krima, ki ga lahko kupite v ruskih trgovinah. Tam imajo tudi krimskoje šampanskoje, se pravi krimski šampanjec, ki je rdeče peneče se vino, navadno visoke vsebnosti sladkorja in ima celo še daljšo tradicijo kot sovjetski šampanjec. Prvič so ga pridelali leta 1799, za koga drugega kot za ruskega carja. Tudi to peneče se vino je bilo del vinske kleti princa Golocina in tudi to vino so kasneje za široke ljudske množice varili boljševiki. Krimski šampanjec je priljubljen ob zabavah za rojstni dan, saj se odlično poda k tortam. V resnici ima tak okus, kot če bi pili malinovec z mehurčki, a je v njem vsaj za vse, ki so kadar koli bili v Sovjetski zvezi ali Rusiji, nekaj tako neznosno nostalgičnega, da si ga z veseljem lahko privoščite enkrat na leto, če vam to politično stališče dopušča.
S krimskim šampanjcem je namreč tako, da je hočeš nočeš postal del ruske bitke za Krim. Vladimir Putin se je namreč odločil, da bo vino en od paradnih produktov Krima in ne le da je ustanovil posebno agencijo za krimska vina, organizirali so tudi veliki festival krimskega šampanjca, ki naj bi ponovno pridobil sloves. Nadejajo se, da bodo v treh letih za dvajset odstotkov povečali proizvodnjo krimskih penečih se vin. Trdijo tudi, da se peneča se vina s Krima lahko imenujejo šampanjec, če je to ime zapisano v cirilici, saj naj evropska zaščita tega ne bi regulirala. Peneče se vino s plantaže Novi svet so letos razglasili tudi za najboljšo rusko penino, da bi še povečali njen ugled. Kako dejavno se je ruska vlada vrgla v popularizacijo krimske penine, pove tudi podatek, da ima enega od vinogradov in vinsko klet za penino tam tudi direktor državne novičarske agencije Russia Today Dmitrij Kiselev, ki slovi kot glavna agencija kremeljske propagande.
