Približno 9800 evrov dolga je občina Kranj letos odpisala najemniku občinskega stanovanja. Najemnine ni plačeval, v postopku izterjave dolga, ki se je vlekel od leta 1993, pa se je izkazalo, da nima premoženja, s katerim bi lahko dolg poplačal. Občina je ugotovila, da vztrajanje pri poplačilu ne bo prineslo rezultata in da bo s tem imela kvečjemu dodatne stroške, zato mu je letošnjega septembra dolg odpisala. Podobno je naredila še za deset drugih najemnikov stanovanj in zemljišč ter prejemnikov občinskega stanovanjskega posojila. Skupno jim je odpisala za skoraj 95.000 evrov dolgov. Podoben sklep je pred dnevi sprejela občina Izola. Občanom je odpisala za okoli 182.000 evrov neizterljivih dolgov. Večinoma gre za neplačane najemnine, obroke kupnin pri nakupih stanovanj in neplačane turistične takse. Tudi v drugih občinah iz svoje blagajne največkrat pokrijejo dolgove za neprofitne najemnine in stanovanjske kredite ljudem, ki so se znašli v osebnem stečaju, prejemajo zgolj socialno pomoč ali pa so umrli in njihova zapuščina ne zadošča za poplačilo dolgov. Med tistimi, ki jim občina zbriše dolgove, se večkrat znajdejo tudi plačilno nesposobni podjetniki in propadla podjetja, ki občinam dolgujejo denar za najemnine, zemljiška nadomestila ali raznovrstne pristojbine.
Podlago za odpis neizterljivih dolgov občinam daje zakon o javnih financah. Nato se vsaka občina odloči, po kakšnem ključu in kako pogosto bo dolgove odpisovala.
Manjše dolgove odpiše župan, večje občinski svet
V večini občin lahko manjše dolgove (ponekod do 100, drugje tudi do 2000 evrov) odpisujejo župani sami, za večje zneske pa morajo pridobiti soglasje občinskega sveta. Nekatere občine odpise sprejemajo sistematično vsako leto, druge pa, ko se teh dolgov nabere (pre)več.
Za odpis dolgov se občine odločijo, ko po kopici izkoriščenih pravnih sredstev ugotovijo, da dolg bržkone nikoli ne bo poplačan, nadaljevanje postopka pa bi jim prineslo zgolj dodatne stroške. »Odpis terjatev se lahko predlaga šele tedaj, ko so izčrpane vse druge možnosti in nastopi podlaga za odpis terjatve, to pa je lahko pravnomočni sklep sodišča o zaključenem stečajnem postopku oziroma postopku osebnega stečaja, pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave, neuspešno zaključeni izvršilni postopek sodišča, izpisek iz matičnega registra o smrti ali zastaranje terjatve,« pojasnjuje Luca Stančič Kodarin iz občine Izola. Slednja dolgove odpisuje sistematično vsako ali vsako drugo leto. V dveh letih je svojim občanom »spregledala« 402.000 evrov neporavnanih obveznosti.
Višine odpisanih dolgov so zelo različne. V Kranju so letos znašale od 2400 evrov pa vse do 35.200 evrov na posameznika. Mestna občina Kranj ne odpisuje dolgov vsako leto, temveč ko se dolgov nabere, pojasnjuje tamkajšnja sodelavka za odnose z javnostmi Mendi Kokot. »Dolg do višine 1000 evrov lahko dolžniku odpiše župan, za terjatve, ki presegajo ta znesek, pa mora sklep o odpisu terjatev sprejeti občinski svet,« pravi sogovornica, pri čemer višina odpisanih terjatev navzgor ni omejena. Tudi v Izoli zgornje meje za odpis dolga ni, vendar na občini pojasnjujejo, da morajo kot dober gospodar skrbeti za pravočasno izterjavo ter storiti vse, da dolgovi ne postanejo preveliki.
Državni odpust dolgov spodletel
Odpisa občinskih neizterljivih terjatev pa ne gre enačiti z lanskoletno akcijo države, ki je podjetja, občine in zavode pozvala k odpisu dolgov za socialno najšibkejše državljane. Odziv na akcijo je bil slab, pogoji za odpust pa dokaj strogi. Sporazum je podpisalo 120 občin in 93 podjetij. Na ministrstvu so ob pripravi projekta pričakovali, da bodo slednja s posamezniki sklenila okoli 100.000 sporazumov o odpisu dolgov, a je bila številka na koncu več kot desetkrat nižja. Dobrim 3600 upravičencem so odpisali slaba dva milijona evrov dolga. Okoli 555.000 evrov dolga so prosilcem odpustile občine, 1,26 milijona evrov pa podjetja. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je 143 ljudi oprostilo vračila neupravičeno prejete denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka ali otroškega dodatka v višini malo manj kot 80.000 evrov, Finančna uprava RS pa je 133 ljudem »spregledala« za 4000 evrov davčnega dolga.
