Ključna sestavina, zadolžena za decembrsko nabiranje kilogramov, je sladkor, ki ga najdemo v večini prazničnih sladic in tudi v alkoholnih pijačah.
V 11. stoletju je sladkor veljal za dragoceno surovino, v 19. pa je postal poceni živilo, saj se je njegova proizvodnja zaradi uvedbe mehanizacije močno pocenila. Prehrambena industrija je zato v proizvodnjo začela vključevati pretirano količino sladkorja, ne da bi se ozirala na posledice, ki jih bo to imelo.
»Sladkor ne more škoditi nobeni jedi,« se glasi nemški pregovor iz 16. stoletja. Da pa ima uničujoče posledice za človekovo zdravje, med drugimi izpostavlja ameriški pisec znanstvenih besedil Gary Taubes. Zaradi psiholoških in hormonskih vplivov ter učinkovanja na presnovo sladkor označuje celo za »novi tobak«, s čimer opozarja na uničujoče posledice uživanja sladkorja.
Zakaj radi uživamo sladko hrano in pijačo?
Sladkor ima močan vpliv na naše možganske centre užitka oziroma centre za nagrajevanje. Ko jemo hrano, ki vsebuje veliko sladkorja, se v možganih sprošča velika količina dopamina. A če sladko hrano jemo pogosto in v velikih količinah, dopaminski receptorji postanejo vse manj odzivni. Ko bomo naslednjič jedli takšno hrano, bo njen učinek zato otopel, torej bomo za to, da bi dosegli enako raven užitka kot prejšnjič, morali pojesti več sladke hrane.
Zaradi tega vpliva na centre v možganih, zaradi katerega z vnosom sladkorja postanemo zasvojeni, je učinek podoben tistemu, ki ga ima jemanje drog.
Vsebnost hranljivih vrednosti je nična
V grobem sladkorje ločimo na naravne (ang. naturally occuring, op. p.), ki so del sadja (fruktoza) in mleka (laktoza), ter dodane (ang. added, op. p). Slednji so hrani dodani med predelavo ali pripravo hrane. Dodani sladkorji so najbolj škodljivi zato, ker večinoma za sladkanje jedi uporabljamo beli sladkor, ki nima hranljive vrednosti, mineralov in beljakovin, saj mu je vse to med pridobivanjem odvzeto. Škodljivo vpliva na metabolizem in pripomore k nastanku (predvsem srčno-žilnih) bolezni.
Sladkor pa najdemo tudi tam, kjer ga morda ne bi pričakovali. Skriva se denimo v omakah, kečapu, solatnih prelivih in kruhu. Izjemno škodljiv je tudi sladkor v tekoči obliki, ki ga najdemo recimo v sladkih pijačah. Ta sladkor nima nobenih pozitivnih učinkov na zdravje, povzroča pa debelost, diabetes, srčno-žilne bolezni in zmanjšuje kostno gostoto. Problem je predvsem v tem, da je nastalo bolezensko stanje kasneje težko spremeniti ali izboljšati; ko enkrat dobiš sladkorno bolezen, se je ne moreš več znebiti.
Za zdravje moramo poskrbeti sami
Proti škodljivim sladkorjem se bori predvsem Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki denimo poziva vse države k uvedbi davka na sladke pijače. Z 20 ali več odstotnim davkom bi po njihovem mnenju povzročili padec prodaje in s tem uživanja sladkih pijač, kar bi pripomoglo k boljšemu zdravstvenemu stanju ljudi.
A zaradi donosne prodaje sladkih pijač, se mnoge države za to potezo (še) niso odločile. Pri nas so predlog zakona o posebni trošarini na sladke pijače leta 2014 umaknili iz parlamentarne procedure, predvsem zaradi tega, ker bi ta dajatev prizadela slovensko gospodarstvo in pri proizvajalcih sladkih pijač povzročila odpuščanja.
Našega zdravja torej ne bo nihče postavil na prvo mesto, če tega ne bomo storili sami. Zato velja še enkrat premisliti, ali je res vredno v usta zbasati še tisti zadnji praznični piškot in ga poplakniti s še enim kozarcem sladkega kuhanega vina.
