Največja nemška banka Deutsche Bank (DB) je po mesecih pogajanj z ameriškimi regulatorji dosegla dogovor o višini kazni zaradi sporne prodaje hipotekarnih vrednostnih papirjev. Odnesla jo bo z modrico. Namesto prvotno grozeče kazni v višini 14 milijard dolarjev se je pogodila za skupno kazen v višini 7,2 milijarde dolarjev. Od te vsote bo morala ameriškim oblastem nakazati 3,1 milijarde dolarjev, za odškodnine kreditojemalcem pa 4,1 milijarde dolarjev.
Tako se načeloma končuje nekaj mesecev trajajoče vlečenje vrvi med Nemčijo in ZDA, ki so po objavi prvotnega zahtevka za izplačilo kazni septembra letos poskrbele za nervozno vročico v nemškem bančnem sektorju. Dokler se z doseženim dogovorom ne bo tudi uradno strinjalo ameriško finančno ministrstvo, ostajajo v DB previdni in opozarjajo, da dogovor še ni formalnopravno končan. Dokončali bi ga radi še pod administracijo Baracka Obame, torej pred 20. januarjem, ko bo oblast prevzel novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump.
Velik zalogaj za Deutsche Bank
Septembrska napoved 14 milijard dolarjev kazni za Deutsche Bank je v Nemčiji povzročila precej vroče krvi. Ker banka ni imela rezerviranih dovolj sredstev za poravnavo tako visoke kazni, najvišje v ameriški bančni zgodovini, se je začelo špekulirati o možni dokapitalizaciji banke. Iskalo se je tudi nove mogoče tuje institucionalne investitorje, omenjalo se je možnost delne nacionalizacije banke. Po več mesecih negotovosti, ko je vrednost delnice DB še kar padala, je bilo včeraj po novici iz Washingtona na borzah zaznati olajšanje. Delnica se je namreč spet okrepila.
Zdaj doseženi dogovor o relativno manjši kazni – ameriški regulator je tudi pri drugih sporih z bankami vedno prvotno zahteval višjo kazen, kot je bila na koncu dogovorjena – za DB vseeno ostaja velik zalogaj. Banka ima namreč za poplačilo kazni rezerviranih 5,9 milijarde evrov, kar pomeni, da bo doseženi dogovor, če bo obveljal, skoraj povsem izčrpal ta sredstva. V preteklih letih je sicer DB zaradi manipuliranja s cenami zlata, srebra, oškodovanja hipotekarnih podjetij in manipulacij z liborjem že plačala 12 milijard dolarjev kazni.
Zaradi podobnih nečednih poslov zaradi prodaje spornih hipotekarnih vrednostnih papirjev je sočasno z Deutsche Bank dogovor o višini kazni dosegla tudi švicarska banka Credit Suisse. Plačati bo morala 5,3 milijarde dolarjev – od tega se bo 2,5 milijarde steklo v ameriški proračun, z 2,8 milijarde dolarjev pa bo poplačala dolžnike. S tema poravnavama se vsaj za ti banki končuje tudi njun delež odgovornosti pri svetovni finančni krizi, ki je izbruhnila zaradi zloma ameriškega nepremičninskega trga. Njuna prodaja spornih hipotekarnih vrednostnih papirjev med letoma 2005 in 2007 je namreč prispevala k svetovni gospodarski krizi po letu 2008.
Evropska komisija preverja italijanske načrte
Finančni trgi so se z olajšanjem odzvali tudi na načrte italijanske vlade, da vnovič z državnim denarjem na pomoč priskoči tamkajšnjemu bančnemu sektorju, ki ga pesti okoli 360 milijard nasedlih kreditov. Pričakovana nacionalizacija banke bo največji državni poseg v italijanski bančni sektor od časov fašizma in že tretja dokapitalizacija MPS v zadnjih letih.
Na četrtkovi nočni seji vlade je ministrski zbor premierja Paola Gentilonija sprejel odločitev, da ustanovi poseben sklad v višini 20 milijard evrov (denar bodo dobili z zadolževanjem), ki bo najprej na pomoč priskočil tretji največji italijanski banki Monte dei Paschi di Siena. Kako bo vlada zaščitila male lastnike podrejenih obveznic in delničarje, ki bodo po novih evropskih pravilih morali nositi tudi breme sanacije banke pred vstopom državne pomoči, še ni natančno znano.
Evropska komisija že preverja načrte države za dokapitalizacijo in dodaja, da v skladu z evropskimi bančnimi pravili podpira načrte Gentilonijeve vlade. Med možnimi ukrepi je tudi tako imenovana preventivna dokapitalizacija, s katero bi država svoj 4-odstotni lastniški delež povečala tudi do 40 odstotkov. »Mali varčevalci se nimajo ničesar bati. Zanje obstaja popolna zaščita,« zagotavlja Pier Carlo Padoan, italijanski gospodarski in finančni minister. Predsednik uprave MPS Marco Morelli je povedal, da pomoč države ni bila prva izbira banke, vendar bo tudi s to odločitvijo banki omogočeno, da se hitro znebi slabih kreditov in utrdi svoj položaj.
