V začetku decembra je na spletu zaživela pravcata galerija vizualnih umetnosti, imenovana ArtOpen. Zasnovali so jo arhitekt in slikar Tomaž Schlegl, arhitektka Uršula Lenščak in Brane Golubović, in sicer z željo, da bi povezali strokovno in splošno javnost na vizualnem področju, med njima namreč zeva vse večji prepad. »Naše likovno prizorišče je skrajno zaprto, vse odločitve se sprejemajo od zgoraj navzgor, le elita odloča o tem, katera umetnina je dobra in katera ne. To je vidno tudi v galerijah, za sabo pa potegne očitno nezanimanje javnosti, saj je običajnim ljudem ta vrsta umetnosti čisto odtujena,« motivacijo za zagon projekta zavzeto pojasnjuje Schlegl.
Kredibilnost ocen
Spletni portal različnim ustvarjalcem na področju slikarstva, kiparstva, unikatnega oblikovanja, grafike ali arhitekture omogoča, da na spletno stran naložijo fotografije svojega avtorskega dela in v posamezni kategoriji, torej umetniški zvrsti, kandidirajo za umetnino meseca (nato pa še leta). Usoda njihovega dela, skratka ocena, bo v 50 odstotkih odvisna od glasov selektorjev, 35 odstotkov bodo sestavljali glasovi asistentov in 15 odstotkov glasovi uporabnikov portala. Najbolj odločilno bo torej še vedno mnenje uveljavljenih umetnikov, kustosov, kritikov in galeristov, v danem primeru recimo umetnostnega zgodovinarja Noaha Charneyja ali kiparke Polone Demšar, nekaj manj bo štelo mnenje asistentov, med katere recimo spadajo študentje umetniških šol, tehtnico pa bodo uravnavali še ljubitelji umetnosti, ki se bodo registrirali na spletni strani galerije ArtOpen.
Spletnih galerij za predstavljanje del je veliko, ni pa portalov, ki bi ponujali tovrstno objektivno vrednotenje umetniških del, je prepričan Schlegl. »Umetnine se tako na portalu ne bodo razvrščale po barvi ali velikosti, temveč po kakovosti, o kateri bomo odločali demokratično. Mogoče bo primerjati, katerim delom so dali največ glasov strokovnjaki in katerim navadni uporabniki, ki bodo lahko napredovali v višji žirantski rang,« pove arhitekt, ki skuša v teh dneh k portalu pritegniti čim več uporabnikov, ker bo le to omogočalo kredibilnost.
Novi trg umetnin
Ocenam bodo lahko umetniki samostojno prilagajali tudi cene svojih del, če bodo ta naprodaj, portal namreč to omogoča; avtorjevi ceni bodo dodali 20 odstotkov vrednosti, morebitni zaslužek bi namreč radi vložili v razvoj spletne strani. »Umetnik preživi s prodajo svojih del, ne le z razstavami po galerijah, na katere ustvarjalci le redko dobijo odzive. Z neposrednim odzivom, torej oceno del, si obenem želimo na novo vzpostaviti trg umetnin, in to transparenten in pravičen, ki ga Slovenija sploh nima več,« je kritičen Schlegl.
Na portalu, ki je trenutno dostopen v poskusni različici (omogočeno je nalaganje del, ki bodo kandidirala za umetnino meseca januarja), več vsebin pa bo imel že v začetku novega leta, ko bo mogoče prvo glasovanje, bodo ljubitelji vizualne umetnosti ob seznanjanju s slovenskim vizualnim ustvarjanjem našli tudi informacije o kulturnem dogajanju, recimo o odprtjih razstav. Nič manj pomembno pa ni, dodaja Schlegl, da spletna stran ustvarjalcem omogoča tudi predstavitev njihovih del v mednarodnem prostoru, s tem pa bo morda pripomogla tudi k izboljšanju položaja umetnika v družbi.
