Na pobočjih Oplenca, pravijo mu tudi srce Srbije, so že od davnine pridelovali odlična vina, zato je logično, da so ob vznožju hriba, na katerem si je zgradil cerkev z grobnico za srbsko dinastijo kralj Aleksandar I. Karađorđević, leta 1930 zgradili za tiste čase zelo moderno in odlično opremljeno vinsko klet. Ta je še vedno priljubljena turistična točka, med trgatvijo pa se v vas pripelje več sto gostov, tudi iz Slovenije.
Najstarejša in najdragocenejša klet na Balkanu
Opevane kraljeve vinograde, ki so bili desetletja zanemarjeni, so obnovili leta 2004. Že tri leta kasneje se je vinska klet predstavila s prvo steklenico, leta 2011 pa so vina iz kraljevih vinogradov na tekmovanju že osvojila šest zlatih medalj in postala prvak kakovosti v srbski regiji. Kot so povedali predstavniki omenjene kleti, gre za izredno ekskluzivna vina, saj se za izdelavo vina uporablja le 60 odstotkov celotne trgatve grozdja. Tako proizvedejo od 15.000 do 20.000 litrov vina na leto, izključno iz grozdja sauvignon blanc iz lastnega vinograda. Nekoč je kraljeva družina posedovala nekaj več kot 40 hektarjev grozdja, danes jih obdelujejo dobrih dvanajst.
Kraljeva klet, ki so jo zgradili leta 1931 in danes velja za najstarejšo in najdragocenejšo klet na Balkanu, je bila takrat ena najmodernejših kleti v Evropi. Da je bila ponos nekdanje Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kasneje tudi Jugoslavije, govori bogata zbirka sodov, ki so jih v dar prejeli tudi iz slovenskih vinorodnih dežel. Častno mesto so dobili denimo vinski sodi s Ptuja in iz Ormoža, klet pa krasijo tudi sodi še iz časov že omenjene kraljevine. Najprivlačnejši del kleti se skriva na globini 12 metrov, kjer so shranjena arhivska vina, ki so jih pridelali sami kralji. Kraljeva vina hranijo pri temperaturi, ki ne presega 12 stopinj Celzija. Kot zanimivost: vinska klet je tudi prva stavba v Srbiji, ki je bila opremljena z dvigalom. Sicer pa je v kleti 280 steklenic, ki so bile napolnjene med letoma 1931 do 1957 in bi danes na dražbah po svetu dosegle milijonske vrednosti. Ocenjujejo, da bi lahko na dražbi posamezna steklenica dosegla izklicno ceno 30.000 evrov, kar pa se ne bo zgodilo, saj je kralj Aleksander prepovedal prodajo vin, ker morajo ta ostati za zgodovino. So pa pred časom kljub vsemu odprli eno od steklenic, hišni enolog pa je kljub starosti steklenice potrdil njeno visoko kakovost. Eno steklenico pa so podarili Naniju Poljancu in njegovemu muzeju v Rogaški Slatini.
S trijumfom obnavljajo vinsko tradicijo
Le nekaj kilometrov od mesta Topole, v vasi Vinče, je vinarstvo Aleksandrović, ki gradi svojo družinsko zgodbo na precej novejših in sodobnejših temeljih. Že zunanja podoba moderno zgrajenega objekta govori o popolnoma drugačnem pristopu, s katerim so Aleksandrovićevi leta 2000 vstopili na trg. Veličastna je že dobrodošlica v ogromni veži, ki jo krasijo buteljke nagrajenih izbranih vin ter je obkrožena z ogromnimi sodi. Sprehod skozi vežo do konferenčne sobe in naprej v ogromno degustacijsko halo, opremljeno s kaminom, strop pa krasijo železni lestenci, omogoča vinski turizem, ki ga skrbno nadgradijo z odlično lokalno kulinariko. Dih jemlje tudi panoramski pogled na rodovitne vinograde.
Da je močna tradicija prisotna tudi v družinskem vinogradu, govori zgodba o nekoč priznanem dvorskem kletarju Živanu Tadiću, ki je po drugi svetovni vojni emigriral v Kanado in je po tem, ko je leta 1992 slišal, da družina Aleksandrović obnavlja vinsko tradicijo, v Vinče poslal originalni recept – sortno sestavo trijumfa. Gre za vino, ki se do leta 2000 ni prodajalo in so ga lahko pili le izbranci, saj je bilo namenjeno diplomatskim predstavništvom takratne kraljevine Jugoslavije in evropskim dvorom. Danes družina Aleksandrović s sodobno tehnologijo pridela okoli 40.000 steklenic trijumfa. Zelo ponosni so tudi na vino trijumf gold, ki fermentira v lesenih sodih, narejenih iz slavonskega hrasta. Poleg že omenjenih vin vinarstvo na trg vstopa še z vini trijumf barrique, oplenac selection, harizma, varijanta, euforija, regent, vizija, tema, trijumf rose, trijumf noir, pred kratkim pa so v steklenice ujeli tudi mehurčke penečega vina trijumf.
Srbsko grozdje in francoska filozofija
Gre za sila svežo in rahlo razkošno penino. Medtem ko jo srebate, pripoveduje zgodbo, ki je morda nekoliko nenavadna. Da je šlo za pravi izziv iz srbskega grozdja po francoski vinski filozofiji pripraviti odlično penino, je ob njenem pokušanju potrdila tudi predstavnica omenjene kleti. Znanje in nasvet so poiskali pri Pierre-Yvesu Bourneriasu, priznanem francoskem enologu, specializiranem za penine. »Želeli smo prenesti najboljše prakse po originalnem sistemu proizvodnje v naše okolje, na srbsko grozdje. Peneča vina namreč zahtevajo poseben pristop, pomembna je prefinjenost pri pobiranju grozdja, ki mora biti manj sladko in je zato navadno tudi zeleno,« še pove sogovornica, ki ne pozabi omeniti, da so s proizvodnjo penin zagotovili kontinuirano kakovost, česar pri običajnih, mirnih vinih žal ne zmorejo.
Srbija v svetu nikoli ni veljala za vinorodno deželo. Znana je bila izključno po rakiji, kar je za sodobne srbske vinarje, kot pravijo sami, napaka, a hkrati tudi največja prednost, saj prihajajo iz države, ki ni poznana vinorodna dežela. Njihov domači trg je prenasičen s španskimi, italijanskimi, francoskimi vini, pa tudi z domačimi vini iz Vojvodine. A na srečo je vedno več tudi ljudi, kot pravijo pri Aleksandrovićevih, ki iščejo nove, sveže, tudi bolj eksotične regije, kamor po njihovem mnenju sodi tudi Šumadija.
