Tako delo svoje bivše delodajalke ocenjuje John Nixon, agent, ki mu je pripadla »čast«, da prvi zaslišuje Sadama Huseina po njegovem zajetju decembra 2003. Na knjižne police prihaja po božiču njegova knjiga, naslovljena Debriefing the President: The Interrogation of Saddam Hussein (Poročanje predsedniku: Zasliševanje Sadama Huseina), v kateri med drugim razkriva, da je tedanja Busheva administracija od Cie slišala tisto, kar je želela slišati, zraven pa navaja, da je imel svet popolnoma zgrešeno predstavo o iraškem diktatorju. Nixon se je na zasliševanje Sadama pripravljal že leta, preden ga je srečal. S temo o iraškem diktatorju je diplomiral, Cii pa se je pridružil leta 1998 in bil takoj prepoznan kot vodilni analitik Iraka. V knjigi priznava, da je šele ob srečanju s Sadamom ugotovil, koliko njegovih predstav o njem je bilo napačnih. Presenetljivo pa je njegovo sedanje razkritje, da leta 2003 ob ameriški invaziji Sadam sploh ni bil več vprežen v neposredno vodenje države, ker je to prepustil zaupnim sodelavcem, sam pa se je ukvarjal s pisanjem. »Je bilo smiselno strmoglaviti Sadama?« se samosprašuje Nixon in odgovarja, da, kar zadeva njega, zagotovo ne. Kot se strinja, da je bil brutalen diktator, je tudi prepričan, da z ničimer ni ogrožal sveta, v kar nas je pred invazijo prepričala Busheva administracija. Zatopljen v pisanje, ki je verjetno končalo med zaplenjenimi stvarmi ob prijetju, naj niti ne bi vedel, kaj se okoli njega res dogaja. Cia je nekaj teh podatkov imela in deloma so prišli na dan po zdaj že razvpito ponesrečeni invaziji. Nixon pa dodaja, da je le v zvezi z Irakom »suženjsko služila predsedniški palači, da bi bila čim bližje centru moči in da bi upravičila svoj proračun«.

Ljudje v Objektivu Cia ZDA Irak Sadam Husein John Nixon zasliševanje agent