V evropskem bančnem sektorju se država vrača v reševanje bank. Italijanski davkoplačevalci bodo morali priskočiti na pomoč Monte dei Paschi di Sienna, najstarejši banki na svetu. Izjalovili so se namreč vsi načrti banke, da bi do konca decembra zbrala potrebnih pet milijard evrov, ki jih je za delno sanacijo slabih kreditov banke zahtevala Evropska centralna banka (ECB). Včeraj se je namreč zaključil dokapitalizacijski postopek banke, v katerem so male in institucionalne vlagatelje pozivali k vplačilu novih delnic.
Zbrali le polovico potrebnega svežega kapitala
A namesto želenih pet milijard so po doslej znanih podatkih uspeli zbrati le 2,5 milijarde, kar pomeni, da banka potrebuje državno pomoč. Banka se tako nahaja pred nacionalizacijo. Vrnitev države v sanacijo banke sicer predstavlja preobrat v zgodbi reševanja MPS. Propadli so namreč tudi vsi pogovori, da bi v banko vstopil nov veliki vlagatelj. Zaradi politične in finančne negotovosti v Italiji je od načrtovane naložbe v višini milijarde evrov odstopil Katarski investicijski sklad, prav tako se je za vstop v MPS ohladil tudi konzorcij investicijskih bank pod vodstvom J. P. Morgan in Mediobance, ki se je pogajal o nakupu slabih terjatev banke. Izostali interes velikih institucionalnih vlagateljev je zagotovo negativno vplival tudi na skromen interes majhnih delničarjev.
Gentilonijeva vlada pripravlja pomoč
Zaupanje v banko zaradi odisejade njenih reševalnih načrtov so letos izgubili tudi vlagatelji na italijanski borzi. Vrednost delnice se je zmanjšala za slabih 90 odstotkov in doživela nominalni padec za kar 100 evrov. Prvič, odkar je začela pred sedemnajstimi leti delnica kotirati na borzi, je bila vredna manj kot ob začetku trgovanja leta 1999. Ker je banka v precej slabšem položaju, kot je bilo doslej mišljeno – namesto za 11 mesecev ima likvidnostnih sredstev zgolj še za štiri mesece – je bila država prisiljena, da je hitro ukrepala.
Včeraj se je že sestal svet guvernerjev MPS, ki nima druge izbire, kot da vlado zaprosi za finančno pomoč. Vlada jo mora nato s posebnim dekretom sprožiti in tudi pojasniti, na kakšen način bo dokapitalizacija potekala. Vlada novega italijanskega premierja Paola Gentilonija se je na takšen scenarij pripravila že v minulih dneh. MPS in drugim bankam, ki so se zaradi slabih kreditov znašle v težavah, je pripravljena ponuditi varnostno mrežo v višini 20 milijard evrov.
Kako čim bolj prizanesti imetnikom podrejenih obveznic?
Evropska unija je po finančni krizi sprejela pravila bančne unije, po katerih bi lahko davkoplačevalci pri sanaciji bank sodelovali le v izjemnih primerih. Bremena sanacije bi morali nositi lastniki in upniki banke, kar bi v primeru striženja imetnikov podrejenih obveznic (teh je okoli 40.000 z dvema milijardama kapitala) pomenilo, da bi ostali brez dela svojih naložb.
Ker bi vlada želela to preprečiti in hkrati zagotoviti, da vlagatelji v strahu za svoje imetje ne bi oslabili likvidnostnega položaja drugih bank z množičnim dviganjem svojih prihrankov zaradi dogajanja v MPS, bo predvidoma poskušala odkupiti podrejene obveznice in jih spremeniti v delnice. Italija naj bi namreč s kapitalsko injekcijo povečala svoj 4-odstotni delež verjetno na 40 odstotkov. Tako naj bi država postala največji lastnik banke s kontrolnim deležem. Ključno pa bo, kako bo zagotovila, da bodo imetniki podrejenih obveznic in delničarji čim manj oškodovani.
Država lahko po novih pravilih bail-in postopka na pomoč priskoči namreč šele takrat, ko bo breme reševanja preneseno na vse deležnike. Torej tudi na delničarje, imetnike obveznic ali varčevalce z več kot 100.000 evrov na računih, ki bodo pred nastopom reševanja banke verjetno izgubili del svojega premoženja.
