Ne le v slovenskih, tudi v nekaterih lekarnah čez mejo so slovenski bolniki po naših informacijah zaman iskali zdravilo imuran, ki je med drugim namenjeno zdravljenju kroničnih vnetnih črevesnih bolezni in revmatoloških težav. Zdravila naj bi trenutno primanjkovalo na vsem evropskem trgu, ali je bolnikom še na voljo, pa naj bi bilo odvisno od zalog v posamezni državi oziroma regiji.
Bolniki dolgo brez jasnih informacij
Imuran je v Sloveniji letos jemalo 1420 ljudi, kažejo podatki zdravstvene blagajne. Kot smo že poročali, so v Sloveniji pri koncu tudi zaloge nadomestnega zdravila azafalk z enako učinkovino in v enaki jakosti 50 miligramov, na voljo pa je 75- in 100-miligramski azafalk. Pri agenciji za zdravila in medicinske pripomočke so v sredo pojasnili, da je 50-miligramskega azafalka le še za nekaj dni. Preverjali so možnosti interventnega uvoza oziroma preskrbe z imuranom in azafalkom v tuji ovojnini. Bolnikom, ki bi imeli težave pri dostopu do zdravil, so ob tem svetovali, naj se čim prej obrnejo na svoje zdravnike. A vsaj del njihovih zdravnikov z zadnjim dogajanjem ni bil seznanjen, pripovedujejo bolniki.
Precej zmede naj bi bilo tudi v nekaterih lekarnah. Zadnje zaloge imurana naj bi bolniki, ne da bi jih kdo jasno obvestil, kaj se dogaja z njihovimi zdravili in kako naj ravnajo, v zadnjih tednih iskali po vsej Sloveniji. Nekateri so še dobili kakšno škatlo, drugi so po posvetu s svojimi zdravniki dobili nadomestno zdravilo. Kot je pokazala izkušnja našega bralca z Gorenjskega, o kateri smo poročali v včerajšnji številki Dnevnika, so lahko posamezni bolniki za nekaj časa ostali celo brez zdravila.
Poziv: Gre za ljudi z resnimi boleznimi
Predstojnik kliničnega oddelka za revmatologijo Matija Tomšič je včeraj pozval k takojšnjemu interventnemu uvozu. »Gre za bolnike z resnimi sistemskimi boleznimi, ki se lahko relativno hitro poslabšajo, če ne bodo ustrezno zdravljene.«
Bolnikom, ki jim bo v kratkem zmanjkalo zdravil, Tomšič svetuje, naj se obrnejo na specialiste, ki jih obiskujejo sicer. Pri večini revmatoloških bolnikov, ki so prej jemali imuran, bodo, če bo zmanjkalo tudi 50-miligramskega azafalka, to lahko reševali z azafalkom drugih jakosti. Izjema so bolniki, ki so nižjo jakost, torej 50-miligramski imuran, prejemali zaradi izrazitih težav ob jemanju zdravil. V teh primerih bodo o ukrepanju presojali od bolnika do bolnika, je pojasnil Tomšič. Nekateri bi lahko dobili zdravila, ki vsebujejo druge učinkovine kot njihova dosedanja, a zdravijo enake težave. Pri katerem od bolnikov s stabilno boleznijo bodo morda še počakali, preden bi uvajali druga zdravila. Ena od možnosti je tudi usmerjanje bolnikov k čezmejnemu nakupu zdravil, pri čemer bi lahko pozneje v Sloveniji uveljavljali povračila.
Čez mejo morajo na primer že hoditi bolniki s protinom, ki potrebujejo zdravilo colchicine. »Dobivajo ga bolniki, ki imajo hkrati še okrnjeno ledvično funkcijo. Potrebuje ga okoli 50 ljudi v Sloveniji. Nagovarjali smo že več potencialnih uvoznikov, a neuspešno. Ti uvozniki pač delujejo tržno – odločijo se le za tisto, kar se jim izplača,« je povedal Tomšič.
S trga izginjajo tudi vitalna zdravila
V Aspen Pharmi, ki je imetnik dovoljenja za promet z zdravilom imuran, zapletov za zdaj še niso komentirali. Glede na pojasnila, ki jih je prejela agencija za zdravila, bo imuran v slovenski ovojnini znova na voljo šele marca 2017. Pri tem zdravilu gre za enega od prvih imunosupresivov (zdravil za zaviranje imunskega sistema), ki ga uporabljajo že desetletja, za škatlo s stotimi tableti pa obvezno in dopolnilno zavarovanje prispevata okoli 24 evrov.
Trenutno dogajanje z imuranom precej spominja na dosedanje zastoje pri preskrbi s starimi, a pomembnimi zdravili. Težave imajo povsod po svetu, opaža Jurij Fürst, vodja oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V Evropi se je v zadnjih letih zatikalo pri približno desetih pomembnih zdravilih, se spominja. »Na udaru so stara zdravila in vsake toliko katerega od njih zmanjka. Cene zdravil z leti vse bolj padajo, proizvodnja se krči. V takih primerih se poznajo vsake težave v proizvodnji, zapiranja tovarn, preusmerjanja v druge obrate, spremembe embalaže… Včasih podjetja tudi nimajo dovolj močnega motiva, da bi skrbela za distribucijo. Tako se lahko zgodi, da vitalno zdravilo izgine s trga,« je pojasnil Fürst. V primerih, ko pomanjkanje nekega zdravila čutijo v vsej Evropi, je tudi interventni uvoz težje zagotoviti, je pristavil.
Nina Knavs
