Posledice doživljanja prekomernega stresa na delovnem mestu so veliko ekonomsko breme tako za delodajalce kot družbo, ki bi ga bilo mogoče s pravočasnim odkrivanjem in obvladovanjem dejavnikov tveganja znatno omejiti. Pri tem naj bi bile poslej delodajalcem in posameznikom v pomoč tudi tri nove brezplačno dostopne različice e-orodja OPSA in e-kalkulator donosnosti promocije zdravja – KALDOZ. Orodje je prilagojeno posebnostim slovenskega prostora in vključuje najnovejša spoznanja o psihosocialnih in drugih tveganjih v delovnih okoljih. Poleg fizikalnih, kemičnih in bioloških tveganj so v tem vse bolj izrazita prav psihosocialna tveganja, ki povzročajo stres.
Manjši stroški
Z novimi orodji je mogoče opredeliti vrsto, intenziteto in škodljive posledice stresa, orodje pa naj bi olajšalo tudi oblikovanje ustreznih rešitev in tako zmanjšalo stroške zaradi slabega zdravja in počutja zaposlenih, so poudarili člani projektne skupine: vodja dr. Lilijana Šprah, predstojnica Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU, dr. Klemen Podjed, prokurist Inštituta za produktivnost, in Katja Gorišek, dipl. varnostna inženirka z ZSSS.
Kot so dejali, žal delodajalci aktivnosti promoviranja zdravja na delovnem mestu še vse prepogosto izvajajo zgolj zato, da bi ugodili črki zakona, in ocenjevanje tveganja pogosto prepuščajo ljudem s pomanjkljivim znanjem, ki med šolanjem niso spoznali psihosocialnih tveganj, kar se odraža v improviziranih in strokovno nedovršenih ocenah, ki ne izkazujejo dejanskega stanja. To je napačno in kratkoročno razmišljanje, so poudarili in izpostavili, da lahko delodajalci s primerno skrbjo za zdravje zaposlenih veliko prihranijo. Prvo prosto dostopno e-orodje OPSA za celovito podporo promociji zdravja na delovnem mestu, ki jim bo pri tem pomagalo, je financiral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, dostopno pa je na http://www.opsa.si/.
Orodje naj bi pomagalo prepoznati in omiliti predvsem vse pogosteje prisoten stres, ki je lahko v določenih odmerkih sicer dobrodošel, prekomeren pa je vselej škodljiv. Ljudje se nanj različno odzivajo, kar je povezano z značajskimi lastnostmi, družinskim okoljem in podporo, sposobnostjo razmejevanja dela in zasebnega življenja ter razmerami na delovnem mestu, kamor spada dolg in naporen delovni urnik, preobremenjenost, negotovost zaposlitve, premalo podpore sodelavcev, ustrahovanje…
Partnerji, ki so zasnovali orodje, bodo na začetku prihodnjega leta izvedli usposabljanja za delavske zaupnike za ocenjevanje tveganj psihosocialnih obremenitev. av