Razjede zaradi pritiska so lahko huda, boleča in nevarna nadloga. Včasih so jim rekli preležanine. Pri ljudeh, ki spadajo med bolj ogrožene, to so bolniki, ki večinoma ležijo ali sedijo, se lahko rdečina, ki je znak za alarm, pojavi že po dveh urah v istem položaju, opozarjata študentki Fakultete za zdravstvo Jesenice Tadeja Mali in Sanja Drobac. »Ob neustreznem ravnanju lahko razjede zaradi pritiska postanejo tako hude in nevarne ter segajo tako globoko v tkivo vse do kosti, da jih je treba zdraviti kirurško,« opozarjata.
»Predvsem je veliko lažje razjede zaradi pritiska preprečevati kot pa jih zdraviti,« še dodajata študentki. Tega se zavedajo tudi obiskovalci stojnic, ki so jih v Splošni bolnišnici Jesenice postavili ob nedavnem svetovnem dnevu preprečevanja razjed zaradi pritiska. »Moja mama, ki sem jo pospremila na pregled k specialistu, sicer ob pomoči bergel še sama hodi, vendar se nevarnosti razjed zaradi pritiska zavemo, ko za nekaj časa obleži na primer zaradi prehlada,« je v pogovoru s strokovnjaki povedala ena od obiskovalk bolnišnice.
Premalo obračanja
Ob sprejemu v bolnišnico na Jesenicah razjede zaradi pritiska opazijo kar pri petih odstotkih bolnikov (med njimi ne upoštevajo bolnikov na pediatričnem, porodnem in dnevnih oddelkih ter novorojenčkov in spremljevalcev bolnikov). Pri 0,6 odstotka pacientov, ki izpolnjujejo izključitvene kriterije, pa do razjed pride med bivanjem v bolnišnici.
Med pomembnimi preventivnimi dejavniki za nastanek razjed zaradi pritiska, v bolnišnici, domu za starejše ali v domačem okolju, je kakovostno ležišče, opozarja koordinator za oskrbo ran v Splošni bolnišnici Jesenice Hubert Terseglav Tomazin. Največkrat so za nastanek razjed v domačem okolju kriva prav neustrezna ležišča. »Razjede zaradi pritiska je ob takšnem ležišču tudi z ustrezno nego težko preprečiti,« opozarja. Blazino, posteljo in nekatere pripomočke bolniki lahko dobijo v uporabo na račun zdravstvenega zavarovanja, opominja. »Potem pa je treba položaj bolnika spreminjati vsaj vsaki dve uri, da se razbremeni vse ogrožene predele. Med te spadajo vsi predeli nad kostnimi štrlinami, križnica, sednici, lopatice, komolci, pete, kolena. Bolnika je treba obračati le za 30 stopinj, ne za 90, saj bi s tem dodatno obremenili predel kolka,« pravi.
Varni niso niti mladi
Bolj kot od starosti je ogroženost posameznika za razjede zaradi pritiska odvisna od njegovega zdravstvenega stanja. Tako človek nikoli ni premlad, da bi jih ob dolgotrajnem ležanju lahko dobil. Tudi obilnejši bolniki niso nič bolj varni pred njimi od vitkejših. »Pravzaprav so še dodatno ogroženi zaradi teže in tudi zato, ker se bolj potijo, vlažna koža pa se trikrat hitreje poškoduje kot suha,« nas je poučil Hubert Terseglav Tomazin. Študentki dodajata, da je prav zato pomembno tudi redno menjavanje plenic pri inkontinenčnih bolnikih. Ključnega pomena pa je še nega kože. »Uporabljati je treba nevtralna mila, namiljeno kožo dobro sprati in jo osušiti ter nahraniti z negovalnim losjonom,« opozarja koordinator za oskrbo ran.
Slovenci imamo poseben odnos do negovalne kozmetike, se je izkazalo tudi na nedavnem dnevu v jeseniški bolnišnici. Tam so si obiskovalci lahko ogledali izdelke in pripomočke, ki jim lahko pomagajo pri negi sedečega ali negibnega bolnika v domačem okolju. Ko jim je ena od zastopnic podjetja ponudila v preizkus izdelke za kožo, so ti pri obiskovalcih najprej romali k nosu. »Zanimivo, kako smo pri nas vajeni, da morajo biti izdelki za nego kože, kot so mila, kreme in losjoni, odišavljeni. Skandinavci na primer uporabljajo tovrstne izdelke brez vonja,« je na kulturne razlike v navadah opozorila zastopnica uvoznika izdelkov s severa Evrope.