Ljubljanske študente je v zadnjih tednih vznemirila napoved, da bo senat Univerze v Ljubljani statut spremenil tako, da bodo upravičeni do manjšega števila izpitnih rokov, obenem pa naj bi bili kaznovani študenti, ki bi se prijavili k izpitu, a se potem preverjanja znanja ne bi udeležili, in tisti, ki bi pokazali zelo malo znanja.
Zdaj imajo študenti pravico do treh rednih rokov in še treh, ki so plačljivi, pri čemer lahko k zadnjemu pristopijo po odobritvi prošnje. Po novem predlogu šestega roka ne bi bilo več, ampak bi jih bilo le še pet, zadnji prav tako z odobreno prošnjo.
Študenti so zagrozili s protesti
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) se je že na začetku meseca ostro odzvala na spremembe, ki se obetajo. Senatorje univerze so pozvali, naj takšnega predloga ne sprejmejo. Ogorčeni so bili, da o tem ni bilo razprave s študentskimi predstavniki, zagrozili so tudi s protesti. Toda senatorji v decembru, kakor je bilo sprva predvideno, spremembe števila izpitnih rokov niso obravnavali.
Z univerze so sporočili, da bodo to storili na izredni seji v januarju, medtem pa, kot je povedal Luka Žust, vodja resorja za študijsko problematiko ŠOU v Ljubljani, potekajo pogajanja s študenti. ŠOU v Ljubljani je v vmesnem času javnost seznanila z anketo med 8264 študenti, ki je pokazala, da 52 odstotkov študentov več kot dvakrat opravlja enega do tri izpite v enem študijskem letu. Kot razloge za to so anketiranci navedli zahtevnost izpita, prenatrpanost izpitnih rokov in časovno stisko.
Nekateri naj bi prišli le na oglede, ne opravit izpita
Rektor univerze dr. Ivan Svetlik se zavzema za to, da bi se povečala resnost študija, kajti nekateri študenti k izpitu ne pridejo z namenom, da bi ga opravili, ampak zato, da si ogledajo izpitna vprašanja. Z odpravo enega roka naj bi dosegli prav to. Prvotni predlog je zdaj nekoliko spremenjen, kajti Svetlik pravi, da tisti študenti, ki bodo pokazali zelo malo znanja (pod 30 odstotkov doseženih izpitnih točk), ne bodo kaznovani, česar so se bali študenti.
»Dogovorili smo se, da ne bomo uporabljali tega merila, ker je zelo težko standardizirati situacije. Te so zelo odvisne od predmetov, pa seveda tudi od učiteljev, in lahko bi prihajalo do neupravičenih sankcij,« pojasnjuje Svetlik. Tako bodo kaznovani le tisti, ki se bodo prijavili, a potem k izpitu ne bodo prišli in za to ne bodo imeli upravičenih razlogov. Ti bodo, če bo predlog sprejet, kaznovani tako, da bodo porabili pravico do opravljanja izpita na dveh rokih, namesto na enem.
Rektor pravi, da je treba na število izpitnih rokov gledati v širšem kontekstu študija, kot je možnost pritožbe na izpitni rezultat, določen čas študija, v katerem je treba končati določeno stopnjo izobraževanja, možnost prehajanja med letniki in podobno. Prepričan je, da so ti pogoji na univerzah v tujini ostrejši kot pri nas.
Nekatere univerze nimajo omejitve izpitnih rokov
Študentje so se odzvali na lanski Svetlikov poziv, naj najdejo kakšno svetovno univerzo, na kateri je mogoče šestkrat opravljati izpit. V statistiko se je zakopal doktorski študent Jernej Štromajer in po navedbah ŠOU v Ljubljani ugotovil, da to omogoča švedska univerza Karolinski inštitut. Ta je na Šanghajski lestvici na 44. mestu, ljubljanska univerza pa v razredu med 401. in 500. mestom.
Kot navaja študentska organizacija, so navezali stik z več svetovnimi univerzami in med njimi našli tudi nekaj takšnih s seznama 200 najboljših s Šanghajske lestvice, ki študentov pri številu izpitnih rokov ne omejujejo. Tako oporekajo Svetlikovemu mnenju, da bi zmanjševanje števila izpitnih rokov vplivalo na večjo resnost študentov. Žogico vračajo na drugo stran, ko pravijo, da bi študijski sistem potreboval drugačne spremembe, povezane z izboljšanjem kakovosti študijskega procesa ob upoštevanju mnenja študentov.
