Grčija prvo leto po sklenjenem tretjem programu pomoči v višini 86 milijard evrov končuje brez dobljenega zagotovila, da ji bodo upniki odpustili del dolgov, za katere sedaj obstaja že splošna ocena, da jih državi nikoli ne bo uspelo v celoti povrniti. Čeprav je grški premier Aleksis Cipras v minulih mesecih članice evroskupine večkrat pozival k delnemu odpisu dolgov, kot je bilo obljubljeno ob sklenitvi tretjega programa pomoči Grčiji, evroskupina z Nemčijo na čelu njegovim željam ni ugodila. Eden izmed redkih evropskih voditeljev, ki se je strinjal z delnim odpisom dolgov Grčiji, je bil francoski predsednik François Hollande.
Zamrznjeni že dogovorjeni ukrepi
Če delni odpis dolgov Grčiji ostaja dolgoročni nedoseženi cilj Ciprasove vlade, ji sedaj grozi še en udarec. Že dogovorjeni kratkoročni ukrepi za lajšanje grškega dolga utegnejo namreč še lep čas ostati zamrznjeni zaradi novih nesoglasij med Atenami in evroskupino. V igri so nekoliko olajšani pogoji odplačila dolga. Odplačilno dobo naj bi namreč podaljšali z 28 na 32 let, prav tako pa naj bi zmanjšali tveganja glede morebitnega dviga obrestnih mer v prihodnjih desetletjih. S temi tehničnimi ukrepi bi se po ocenah evropskega stabilizacijskega mehanizma (ESM) do leta 2060 grški dolgovi zmanjšali za 20 odstotnih točk. Toda ti sicer že maja dogovorjeni in v začetku decembra potrjeni ukrepi so sedaj zamrznjeni.
Ukrepi brez posvetovanja z evroskupino
Evroskupina namreč nasprotuje odločitvi grške vlade in parlamenta, da upokojencem z mesečnimi pokojninami manj kot 850 evrov izplačajo enkratno pomoč za božič v skupni višini 617 milijonov evrov. V povprečju naj bi tako 1,6 milijona upokojencev, ki so zaradi varčevalnih ukrepov morali utrpeti reze pri pokojninah, dobilo okoli 380 evrov božičnice. Prav tako se je Cipras v vnovični nemilosti evroskupine znašel zaradi odločitve, da bo na grških egejskih otokih Lezbos, Hios, Samos, Leros in Kos podaljšal znižani DDV v višini 17 odstotkov, medtem ko v drugih delih države ta znaša 24 odstotkov. Tako je tamkajšnje prebivalce hotel še za nadaljnje leto nekoliko razbremeniti, ker so v grški družbi nosili največja bremena v begunski krizi.
Sprejete ukrepe so v Atenah upravičevali z večjim prilivov davkov v proračunsko blagajno, kot so jih pričakovali. Ker izplačila upokojencem ne bi ogrozila zastavljenih in z upniki dogovorjenih proračunskih ciljev, jih je vlada potrdila na lastno pest. Prav to pa je zmotilo evroskupino, ki je pričakovala, da se bo grška vlada o teh načrtovanih ukrepih prej posvetovala in uskladila z njo.
Slovenija s pomisleki
Po poročanju grških medijev je imela tudi Slovenija zadržke glede grških odločitev. Kot so pojasnili na finančnem ministrstvu, je Slovenija sicer podprla nadaljnja prizadevanja v smeri deblokade sprejemanja kratkoročnih ukrepov za dolžniško razbremenitev Grčije, vendar je ob tem izrazila pomisleke. »V Sloveniji je bilo namreč zelo majhno zvišanje pokojnin, v Grčiji pa so izvedli precejšnje enkratno izplačilo upokojencem s pokojninami, nižjimi od 850 evrov. Podaljšanje uporabe znižane stopnje DDV na določenih grških otokih, ki jih je posebno prizadela begunska kriza, se Sloveniji ni zdelo sporno,« so sporočili s finančnega ministrstva.
Kmalu po novih zapletih med Grčijo in upniki so se pojavile špekulacije, da poskuša vlada s temi ukrepi in nadaljnjimi zapleti državo po dobrem letu mandata popeljati proti novim predčasnim volitvam. Vendar je te špekulacije včeraj Cipras zavrnil, češ da bodo nove redne volitve šele leta 2019, potem ko bo Grčija končala dogovorjeni tretji program pomoči, ki se izteče leta 2018. Grško gospodarstvo se je sicer v minulem letu, ko se je začel izvajati z upniki dogovorjeni 50 milijard evrov težak privatizacijski program, prvič po osmih letih stabiliziralo in doseglo skromno rast v treh četrtletjih. Tako bodo verjetno presegli pričakovanja evropske komisije, ki je grškemu gospodarstvu za letos še napovedovala 0,3-odstotno krčenje.
