Še drugače rečeno, nevarnost, da bi bil institut odpoklica župana zlorabljan, je, kot ni manjkalo opozoril že med postopkom sprejemanja, velika. Česar se je očitno zavedal tudi predlagatelj, saj je časovno (sredi mandata), s kvorumom (90 odstotkov udeležbe na prejšnjih volitvah v občini) in po številu (»zgolj enkrat«) dodobra omejil možnost vložitve zahteve za razpis glasovanja o odpoklicu. Samo ugibamo lahko, kaj bo oziroma bi utegnila politična domišljija – kljub želji zakonodajalca, da to prepreči – vse narediti iz instituta, ki je videti malodane samoumeven in potreben.
Na podlagi izkušenj pa smemo sklepati, da kar »veliko«. Ali pa se morda spomnite denimo kakšne »dobre prakse iz tujine«, ki se je »nekomu« ni posrečilo zlorabiti (ali vsaj onesposobiti)? AUKN? DUTB? SDH? Javno-zasebna partnerstva? Se spomnite morebiti kakšnega nadzornega, policijskega in pravosodnega instituta, ki ni podlegel tukajšnji »kulturi«? KPK? NPU? Specializirano tožilstvo? Hm, morda bo pa specializirano sodišče!
Dobro je in koristno, da imamo institut interpelacije ministrov in predsednika vlade pa ustavno obtožbo predsednika države, razrešitev državnih sekretarjev in tako dalje. Vključno z referendumom. Vse, kar načeloma utrjuje (predstavniško) demokracijo, jo ščiti pred zlorabami in omogoča nadzor suverena – ljudstva. Ali pa tudi ne. No, eden od ustanovnih očetov ZDA Alexander Hamilton je bil prepričan, da bo elektorski kolegij preprečil, da bi predsednik »kadar koli postal človek brez ugleda in potrebnih kvalifikacij«. Pa se je zgodilo nasprotno in v nasprotju z voljo ljudstva. Kar je le še en dokaz več, da je razkorak med ustavo in zakoni na eni ter družbenimi normami (in moralo) na drugi strani lahko zelo velik.
Bilo bi nemara dobro in koristno, ako bi imeli institut odpoklica župana. Morebiti bi lokalna samouprava z njim delovala še bolje, kot so lobisti občinskih funkcionarjev, no, različna združenja, društva občin (za to, da delujejo dobro, očitno med drugim potrebujejo kar nekaj teh »krovnih« asociacij), in župani med postopkom sprejemanja zakona trdili, da delujejo že zdaj. Vsekakor pa je kronski argument proti noveli zakona o lokalni samoupravi oziroma za veto, da bo namreč institut odpoklica ogrozil delovanje lokalne samouprave, čudaški in izraža v teh krajih niti ne tako svojevrstno razumevanje nekega drugega instituta demokracije. Odgovornosti!
Drugače rečeno, vznesenim besedam poslancev za ter poslancev, občinarjev in državnih svetnikov proti ne kaže nasedati. Navsezadnje so zakon sprejeli poslanci strank, ki (skorajda) nimajo županov, proti pa so bili poslanci strank, ki jih imajo glavnino. In to so, v celoti in počez, poslanci, ki sami sebi (in svojim naslednikom) ne zmorejo prepovedati niti, da bi kandidirali, če bi bili pravnomočno obsojeni.
Bilo bi nemara dobro in koristno, ako bi imeli institut odpoklica župana. Gotovo pa bi bilo dobro, ko bi predlagatelj aktualne novele zakona o lokalni samoupravi po vetu v državnem svetu še enkrat razmislil, ali potrebujemo prav takšnega, kot ga je v psevdoaktivističnem zagonu predlagal.
