Tudi kvaliteta preostalih petih je vse prej kot usklajena. Prvi dve sta mnogo manj pisateljsko pronicljivi kot preostale tri. Prva tematizira očetovo travmo ob sinovem priznanju, da je gej in zaradi tega končuje nogometno kariero, pisatelj pa se pri tem osredotoči na dokaj predvidljiv očetov negativni čustveni odziv; izkaže se, da so ubite očetove sanje o sinovi bleščeči karieri tudi klimaks zgodbe. Druga podobno črpa iz sfere občih izkušenj, ne da bi segla onkraj najverjetnejših odzivov. Poenostavljen povzetek, ki vendarle zajema bistvo in globino: moški, ki se sredi krize srednjih let ločuje, zaplodi otroka mlajši ljubici, nekega dne je ne najde doma, preganjavičen jo v bojazni najhujšega išče, odkrije jo v porodnišnici, z mlado materjo in otrokom bo vse v redu, moški je malce žalosten.
Mnogo bolje je Virk razdelal motiv naslednjih treh, bržkone še posebno zgodbe Klavdij na službeni poti, v kateri se voznik tovornjaka odpravi na službeno pot v Italijo, kamor se mu v kabino pritihotapi nepovabljena gostja – afriško dekle, ki beži pred nikoli do kraja definirano grožnjo, najbrž zvodniki. Njun sprva neroden odnos dobi v enem dnevu povsem novo dimenzijo pristne povezanosti dveh neznancev, ko Klavdij sopotnici pomaga ilegalno prečkati mejo, po čemer nesojena prijateljica med postankom izpuhti v neznano. Avtor se pozorno posveti psihologiji bežnega stika dveh ljudi, ki preraste naključnost in zaradi bizarnih okoliščin dobi globljo čustveno razsežnost.
V zgodbi Poznaš London calling? veristično, a psihološko pretanjeno oriše osebni razvoj študiju teologije predanega mladeniča, ki se po dolgih letih življenjske osame in popolne delovne osredotočenosti izvije iz čustvene otopelosti kot posledice travmatičnih izkušenj. Predvsem v tej zgodbi se od besedilne celote kvalitativno odlepijo jezikovno izbrušeni opisi notranjih stanj: denimo doživljanja skoncentriranega intelektualnega naprezanja, ko ga junak nenadoma uvidi kot beden nadomestek življenja, kot laž in siromašnost. Podobno je v zadnji od petih »dolgih« zgodb, presunljivi Veter v Dolomitih, kjer avtor spet postreže z izjemnimi opisi narave med snežno ujmo, kakor ta korespondira s protagonistovo notranjo stisko, ko visi ujet v gondoli nad prepadom, medtem ko se spopada z novico, da mu je zaradi bolezni ostalo kakih sto dni življenja.
Med drevesi je tako kljub skromnosti in preprostejšim zgodbam knjiga, vredna pozornosti že zato, ker jih je napisal bržkone eden bolj veščih uporabnikov slovenskega jezika.
