Bele strmine so po izumu prve smučarske deske v ZDA leta 1965 dolgo veljale za prizorišče kulturnega boja dveh navidez nespravljivih skupin. Na eni strani so bili smučarji, ki so si v srednji Evropi zasnežena pobočja lastili vsaj od izuma bloških smuči, o katerih je Valvazor pisal že davnega leta 1689. S seboj so na gorske vrhove prinašali kleno alpsko kulturo od goveje muzike do priročnih prisrčnic. Po izumu smučarske deske pa je njihov zimski spokoj začela razjedati razuzdana mladež, ki je srfanje na valovih želela doživeti tudi pozimi. Namesto elegantnega vijuganja je raje gradila skakalnice in posedala sredi strmin (najpogosteje ravno pod previsi), medtem ko je razposajene harmonikarje motila s trdimi vižami električnih kitar ali jezo raperskih rim. Če že to ni bilo dovolj, se je med vonj po pečenicah, zelju in sadjevcu včasih pomešal tudi vonj po zelenem. Ta konflikt se je z leti kljub izhodiščni vroči krvi nekoliko umiril, a zna se zgoditi, da je pred vrati že nova skupina zimskih športnikov, ki bi ob neupoštevanju zdrave pameti lahko še huje zmotila harmonijo na belih pobočjih.
Skupina navdušencev iz ameriške zvezne države Kolorado je namreč ugotovila, da smučati ali deskati ni nujno zgolj z vrhov v dolino, temveč je mogoče z nekaj domišljije smučati ali deskati tudi navkreber. Kako? Zelo preprosto. Vse, kar potrebujete, je primerno izdelano padalo in dovolj močnega vetra, ki vleče v pravo smer. Šport, ki ga je omogočil izdelek upski (gorsmučka), pa so koloradski zanesenjaki poimenovali vetrovno planinstvo.
Ker je pripeti padalo na smučarja na vetrovni dan lahko hitro tudi zelo nevarna zamisel, so oblikovalci upskija pazljivo vključili nekaj varovalk, da vetrovni planinec ne bi nehote postal še jadralni padalec. Smučar lahko iz padala zato v hipu sprosti ves zračni upor. Če bi se kljub temu morebiti še kaj zalomilo, pa lahko padalo tudi zasilno odpne s posebnega suknjiča. Če tudi to zataji, pa poleg padala in suknjiča dobite še nož, da v skrajni sili prerežete vse vrvi, pripete na suknjič. Padalo je nadalje opremljeno tudi z mehanizmom za krmiljenje in je dovolj kompaktno, da ga lahko z vsemi vrvmi vred spravite v nahrbtnik. Izumitelji pravijo, da lahko napravo uporablja vsak, a dodajajo, da sta smučarska spretnost in dobra telesna pripravljenost vseeno priporočljivi.
Ne glede na kondicijo in smučarske izkušnje pa velja upoštevati zdravo pamet, da se z upskijem ni zaželeno vzpenjati po urejenih smučiščih, ko so proge odprte. Padalo precej zastira pogled, tudi sicer pa nikdar ni koristno, če se na isti progi znajde več oseb, ki se z veliko hitrostjo gibljejo v nasprotni smeri. Četudi je treba priznati, da v tem primeru večino hitrosti pripada tradicionalnim smučarjem ali deskarjem. Vetrno planinstvo je torej namenjeno predvsem za vzpenjanje po zasneženih hribih, kjer bi sicer turno smučali, in ni odgovor na želje stiskaških ljubiteljev zimskih radosti, ki ne želijo odšteti za žičnice in so hkrati preleni za vzpenjanje na vrh hriba s smučmi telemark. To razkriva tudi cena, ki je zajetna. Za celoten komplet je treba odšteti kar 2640 evrov.
