Policistom se obetajo nove naloge in pooblastila. Državni zbor je namreč včeraj z veliko večino ocenil, da je predlog novele zakona o nalogah in pooblastilih policije primeren za nadaljnjo obravnavo (za je glasovalo 53, proti pa le 15 poslancev). Med drugim se tako napoveduje uporaba električnih paralizatorjev, ki bodo deloma nadomestili pištole, možnost avtomatiziranega prepoznavanja registrskih tablic pri nadzoru cestnega prometa ter intenzivnejše zbiranje podatkov o letalskih potnikih. Zakon predvideva tudi podaljšanje prepovedi udeležbe na športnih prireditvah za huligane. Na tribune ne bodo smeli stopiti do dve leti.
Da predlagane spremembe ne bodo omejile pravic ali svoboščin državljanov, bodo pa omogočile večjo učinkovitost policije, so se z notranjo ministrico Vesno Györkös Žnidar strinjali predvsem poslanci koalicije. Nekatere v poslanski skupini SD je sicer zmotila možnost množičnega zbiranja in obdelave osebnih podatkov, a je tudi iz te stranke le ena poslanka (Bojana Muršič) pritisnila tipko proti. Bolj kritični so bili v največji opozicijski stranki. Po oceni poslancev SDS so sicer nekatere predlagane rešitve dobre, vendar pa jih je tokrat zaskrbela nevarnost kršenja človekovih pravic in neskladnost predloga z ustavo. »Eden od očetov ameriške ustave Benjamin Franklin je dejal: kdor bo za več varnosti žrtvoval svojo svobodo, bo na koncu ostal brez obeh, ker si ju ne zasluži,« je spomnil Branko Grims.
Zakaj policija potrebuje paralizatorje?
Razprava o osrednji točki zakona – uvajanje električnih paralizatorjev, s katerimi bo lahko policist napadalca povsem onesposobil, a ga ne bo ubil – se vleče že več kot leto dni. Prvotni predlog je naletel na kritike zagovornikov človekovih pravic in ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča. Kasneje je ministrstvo za notranje zadeve v predlog zakona vneslo varovalke, ki uporabo omejujejo tako kot pri uporabi pištole. V včerajšnji parlamentarni razpravi so uvedbi paralizatorja nasprotovali predvsem poslanci Združene levice. Poudarili so, da je njegova uporaba nepotrebna, da vsako novo sredstvo dopušča možnosti novih zlorab, da so paralizatorji lahko tudi zelo nevarni...
Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenije (AIS) pravi, da je uvajanje električnih paralizatorjev v sedanjem predlogu zakona sicer skladno s pogoji varovanja človekovih pravic, kot jih je postavil Svet Evrope. »Sprašujemo pa se, ali je to dejansko ukrep, ki bo zagotavljal varnost tako policistom kot prebivalcem Slovenije.« Vprašanje je namreč, kolikokrat naj bi policisti paralizatorje – vsak stane okrog 1000 evrov, nabavili pa naj bi jih več kot sto – sploh potrebovali. V poročilu za prvo polletje 2016 je policija sporočila, da je bilo letos v primerjavi z lanskim obdobjem za 29 odstotkov manj napadenih policistov, za 16 odstotkov pa se je zmanjšalo tudi število uporabljenih prisilnih sredstev in število kršiteljev, zoper katere so bila uporabljena. Dolgoletna policijska statistika kaže, da se število napadov na policiste in število napadenih policistov pomembno zmanjšuje: v letu 2012 je bilo napadenih 513 policistov, v letu 2015 pa 279. Vendar so bili letos in lani med opravljanjem nalog ubiti trije policisti, kar je bilo v preteklih letih redkost.
Z nadzorom meje nad vso Slovenijo
Kovač pa je opozoril, da je poleg zakona o policijskih pooblastilih treba biti pozoren tudi na zakon o nadzorovanju državne meje, ki je v DZ že prestal prvo obravnavo, ta pa se bo nadaljevala januarja. Kot smo v Dnevniku že poročali, se oba zakona spreminjata v »paketu«, zakon o nadzorovanju državne meje pa je tisti, ki bo policistom – v imenu varnosti in nadzorovanja migracij – dejansko prinesel pomembno širjenje pooblastil. Kovač opozarja, da v zakonu o nadzoru državne meje »pogoji uporabe policijskih pooblastil postajajo bistveno manj strogi«. To pomeni, da bodo policisti tudi v okviru »izravnalnih ukrepov«, ki potekajo povsod po državi, in ne le na meji, lahko kontrolo vozil izvajali pod bistveno manj strogimi pogoji kot zdaj. Po veljavni zakonodaji je za poseg v zasebnost potreben povsem konkreten sum, da so v vozilu kršitelji zakona, novi predlog pa uporabo relativizira na vse primere, ko je kršitve zgolj »mogoče pričakovati«. To pa lahko vodi v etnično profiliranje potnikov in samovoljo policije, pravi Kovač. »Menimo, da predlagatelji pod pretvezo varovanja meje popolnoma brez potrebe opuščajo sistemske varovalke, ki jih sicer zagotavlja kazensko pravo,« dodaja.
