Za Nuklearno elektrarno Krško (NEK) je leto stabilnega obratovanja, brez izstopajočih dogodkov in samodejnih zaustavitev. Po napovedih direktorja uprave NEK Staneta Rožmana naj bi nuklearka do konca leta presegla načrtovano proizvodnjo 5,4 milijarde kilovatnih ur električne energije. Rezultati poslovanja so v okviru načrtov. V začetku novembra se je uspešno končal tudi 36-dnevni remont, ki ga bo nuklearka ponovno deležna aprila 2018.
Po besedah tehničnega direktorja Predraga Širole je bil 20 milijonov evrov vreden remont, pri katerem so izvedli na tisoče del in je poleg zaposlenih sodelovalo še 1500 zunanjih izvajalcev, zelo obsežen. Poleg rednih aktivnosti, menjave goriva, pregleda in testiranja opreme ter vzdrževalnih posegov na opremi so izvedli petindvajset tehnoloških izboljšav, namenjenih dolgoročnemu stabilnemu obratovanju elektrarne. Poleg nadgradnje varnosti so opravili tudi obsežna prilagajanja hidroelektrarni Brežice oziroma višji gladini Save. Te posodobitve bodo končali v začetku prihodnjega leta.
Tretja faza končana konec leta 2021
Medtem ko je bila prva faza nadgradnje varnosti končana lani, druga faza še poteka, končana pa naj bi bila v letu 2018. »Z drugo fazo, ki je na polovici izvedbe, bomo dosegli kriterije za zanesljivo delovanje tudi v ekstremnih naravnih razmerah, kot so poplave, potresi, izjemno močni vetrovi in druge naravne, sicer malo verjetne situacije,« pojasnjuje Rožman. Bistvo tretje faze, ki jo že usklajujejo z upravo za jedrsko varnost in naj bi bila končana konec leta 2021, pa je zagotovitev dodatnih količin hladilne vode ter uvedba suhega skladiščenja izrabljenega jedrskega goriva v neprepustno zaprtih zabojnikih. Program nadgradnje varnosti se sicer nekoliko zamika predvsem zaradi zakona o javnem naročanju, ki ne upošteva specifike jedrske varnosti.
Letos so vrata odprli več kot 5200 obiskovalcem in jim predstavili delovanje elektrarne, ki je s stališča jedrske varnosti kot primer dobre prakse priznana tudi po svetu. Vsako leto je poleg samovrednotenja delovnih procesov deležna tudi različnih mednarodnih presoj. Sredi prihodnjega leta jih tako čaka kontrolni pregled Mednarodne agencije za atomsko energijo.
Nižajo lastno ceno elektrike
Zaradi konkurenčnosti skušajo v nuklearki tudi znižati lastno ceno energije, ki naj bi s trenutnih nekaj več kot 30 evrov za megavatno uro prihodnje leto padla na 26 evrov. »Dolgoročno ta cena za zdaj omogoča profitnost poslovanja naših krovnih podjetij, Gen energije in HEP, ki prodajata električno energijo. Težko je predvideti, kako se bodo gibale cene na trgu. Dejstvo je, da so zelo nizke in težko si predstavljam, da bi bile še nižje. V zadnjem času so se nekoliko popravile v pozitivno smer, tako da so tržne razmere kljub vsemu nekoliko boljše kot v letu 2015.«
Kot pojasnjuje Rožman, je nižja cena rezultat revidirane pogodbe za dobavo jedrskega goriva, optimizacije storitev skozi leto, obračunane in plačane amortizacije, namenjene posodobitvam, ter zmanjševanja števila zaposlenih. Letos se je zaradi upokojitev njihovo število zmanjšalo za 25, na 615, z »mehkimi« načini naj bi se število zaposlenih do konca leta 2017 ustalilo pri številu malo pod 600.
