»Urejanje azilnega doma v zgradbi, ki je v zasebni lasti, ni stvar lokalne skupnosti niti župana in tudi ne občinskega sveta. Ker ne gre za splošni akt občine in tudi sicer vsebinsko zadeva ne spada v našo pristojnost, pa pogojev za razpis referenduma proti vzpostavitvi azilnega doma ni,« pojasnjuje Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje.
Kontič s tem tudi odgovarja civilni pobudi, ki se je v Velenju oblikovala po zasedanju mestnega sveta. Nekateri prebivalci so namreč proti sprejetim sklepom oziroma zahtevam, ki so jih svetniki sprejeli v zvezi z ureditvijo azilnega doma. Pod pobudo za vložitev zahteve za razpis naknadnega referenduma pa se je prvi podpisal svetnik stranke SLS Mihael Letonja.
Občina se je v zvezi s to zahtevo obrnila na ministrstvo za javno upravo, od koder so prejeli uradni odgovor, da za izvedbo takšnega referenduma občina nima pravne podlage. V Velenju poudarjajo, da so na seji svetnike samo seznanili s tem, da se ministrstvo za notranje zadeve z zasebnikom, lastnikom nekdanjega Vegradovega samskega doma, pogovarja o možnosti vzpostavitve izpostave azilnega doma. Po več kot štiriurni, na trenutke tudi burni razpravi, so sprejeli stališče, da namestitvi azilantov v Velenju načelno ne nasprotujejo, a da prostori, ki so predvideni za namestitev prosilcev za mednarodno zaščito, za kaj takega, v stanju, kakršnem so, niso primerni. Sploh pa ne za kar 150 azilantov, kot se je govorilo, temveč največ za 30.
»Ta lokacija ni primerna tudi zaradi tega, ker je v neposredni bližini prostora, namenjenega turistični dejavnosti, kar smo ugotavljali tudi že pred letom dni, ko so se iskali prostori za namestitev beguncev,« so med drugim po seji sveta zapisali v enega od sklepov. Te so poslali tudi vladi, od katere v Velenju zahtevajo, da za reševanje problematike azilatov pripravi dolgoročno strategijo. Če bo do vzpostavitve azilnega doma kljub vsemu prišlo, pa zahtevajo 24-urno tehnično in fizično varovanje objekta ter stalno navzočnost policistov.
