Četudi se je stanje v zadnjem času občutno popravilo, je Slovenija pri privabljanju tujih investicij med državami EU še vedno uvrščena v zadnji del lestvice. Te podatke prikazuje kazalec vrednost tujih naložb v bruto družbenemu proizvodu, ki po zadnjih podatkih v Sloveniji znaša 31 odstotkov, medtem ko se v državah EU giblje okoli 50 odstotkov.
V prvih devetih mesecih letošnjega leta je Slovenija prejela za 886,4 milijona evrov tujih naložb, kar je bilo za 18 milijonov evrov oziroma dva odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Konec junija je stanje vseh naložb v Sloveniji znašalo 12,04 milijarde evrov. To je bilo za 479 milijonov evrov več kot konec lanskega leta. Kot je pojasnil profesor s Fakultete za družbene vede UL (FDV) dr. Matija Rojec, ki je sodeloval pri letos že deveti raziskavi o tujih naložbah (za državno agencijo Spirit jo izdeluje Center za mednarodne odnose pri FDV), projekcije kažejo, da se bo letos vrednost tujih naložb v razvite države znižala od 10 do 14 odstotkov. To je posledica skromnih rasti BDP, ekonomskih in geopolitičnih tveganj v mnogih delih sveta in turbulenc na finančnih in drugih trgih. Za prihodnje leto pa v razvitih državah spet napovedujejo rast prilivov tujih naložb, in sicer v višini šestih odstotkov, leta 2018 pa v višini osmih odstotkov, je povedal Rojec in dodal, da stanje vseh tujih naložb po svetu znaša okoli 25.000 milijard dolarjev.
Ključni motiv za vlaganja obseg znanja
Tuji investitorji so med ovirami za vlaganja letos še posebej izpostavili visoke stroške dela, davke in prispevke ter davčne postopke, nefleksibilni trg dela in rigidno delovno zakonodajo, dolge in nejasne administrativne postopke ter neučinkovito državno upravo, oteženo dolgotrajno pridobivanje gradbenih dovoljenj, zemljišč, objektov in vizumov, slabo infrastrukturo, plačilno nedisciplino in gospodarski kriminal, neučinkovito sodstvo… A očitno se s pomanjkljivostmi slovenskega poslovnega okolja tuji vlagatelji sčasoma sprijaznijo. Po pojasnilih profesorice s FDV dr. Andreje Jaklič, ki je prav tako sodelovala v raziskavi, so ovire za tiste vlagatelje, ki so v Sloveniji navzoči več kot desetletje, manj pereče od tistih, ki so investirali pred manj kot desetletjem.
Po drugi strani so anketirani vlagatelji med najpomembnejšimi motivi za investicije izpostavili obseg znanja, stroške dela, geografsko lego in infrastrukturno povezanost države. Toda kljub temu da delovna sila predstavlja ključno prednost pri tujih vlaganjih, so naložbeniki kot težavo pri nadaljnjem investiranju izpostavili težko pridobivanje ustreznega kadra, je povedala Jakličeva. Pri zaposlenih podjetja najbolj pogrešajo znanje tujih jezikov in komunikacijske veščine, prodajne veščine, praktične izkušnje in znanje ter tehnično in tehnološko znanje. Med njihovimi prednostmi so v največji meri izpostavili medkulturno sodelovanje in digitalno pismenost.
Tuja podjetja uspešnejša
Po pojasnilih Jakličeve več kot polovica že navzočih tujih podjetij v Sloveniji prihodnje leto načrtuje nove zaposlitve, 37 odstotkov jih predvideva širitev obstoječih zmogljivosti, kar je za dobrih šest odstotkov več kot lani, medtem ko 2,3 odstotka podjetij načrtuje krčenje obstoječih naložb. Kot je pojasnil Rojec, približno polovico vseh naložb v Sloveniji izvedejo podjetja, ki so že navzoča na trgu. Razne spodbude, ki jih država namenja za vlaganja, tuja podjetja cenijo, vendar pa po njihovih pojasnilih te ne morejo nadomestiti slabosti okolja, je povedala Jakličeva.
Tuja podjetja so po opozorilih Rojca v povprečju uspešnejša od domačih. Med razlogi za takšno stanje je navedel, da so večja od domačih, da investirajo v panoge, ki se hitreje razvijajo, njihovo integriranost v mednarodne mreže multinacionalk in da ne proizvajajo za domači trg, temveč za izvoz. Po pojasnilih Mateja Skočirja, zaposlenega v Spiritu, je med vsemi podjetji v Sloveniji tistih s tujim kapitalom le pet odstotkov, vendar obvladujejo petino vseh sredstev in zaposlenih, njihov delež v vsem izvozu pa znaša od 40 do 45 odstotkov.
