Rupert Murdoch se je na britanskem medijskem trgu kot lastnik pojavil konec šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko je kupil populistični tednik News of the World (1968) in za svojo tajkunsko zgodbo ključni tabloidni dnevnik Sun (1969). Od Sunovega urednika je zahteval »časopis, kakršnega še ni bilo, v njem pa veliko jošk«. Vse drugo je, kot pravijo, zgodovina.
Del te zgodovine v Veliki Britaniji so bili Murdochovi nakupi (1981) resnih časopisov Times in Sunday Times ter leta 1989 začetek njegove analogne satelitske televizije Sky, ki je ponujala devet kanalov, med njimi Sky News. Britanija je bila za Murdocha odskočna deska za naskok na najdonosnejši ameriški medijski trg. Začel ga je v sedemdesetih letih, ko je kupil dva časopisa in enega začel izdajati. Leta 1985 se je odpovedal avstralskemu državljanstvu, da bi dobil ameriško, brez katerega ni mogel biti lastnik šestih televizijskih postaj, ki jih je kupil od družbe 20th Century Fox. Te so postale temelj Murdochove družbe Fox Broadcasting Company, ki jo je zagnal leta 1986.
Družinska kupčija
Zdaj, trideset let kasneje, je njegova današnja ameriška multimedijska multinacionalka 21th Century Fox, katere del je tudi televizijska mreža Fox, sprožila stoodstotni prevzem televizije Sky v Britaniji in Nemčiji (v Italiji je Murdoch že stoodstotni lastnik televizije Sky). Ponudila je 11,7 milijarde funtov. Na neki način gre za družinsko kupčijo. V prvi sta sopredsednika stari Murdoch in njegov sin Lachlan, podpredsednik pa sin James, ki je obenem predsednik druge. Direktorji televizije Sky, katere skupna vrednost naj bi bila 18 milijard funtov, so ponudbo že soglasno sprejeli. Delno gotovo zato, ker bosta samo vodilna med njimi, generalni direktor in finančni direktor, v primeru kupčije pospravila po 40 milijonov funtov. Kupčijo morajo blagosloviti regulatorji in delničarji, med katerimi številni mislijo, da je ponudba prenizka. Znižal jo je tudi brexit, ki ga je Murdoch razglasil za čudovit dogodek, predvsem pa pobrexitski padec funta, s katerim bo Murdoch, če mu bo prevzem uspel, privarčeval dve milijardi funtov.
Medijski gangster?
Britanska ministrica za kulturo, medije in šport Karen Bradley je, vsaj na papirju, tista oseba v vladi, ki mora do konca leta odobriti ta prevzem ali pa od neodvisnega medijskega regulatorja Ofcom zahtevati oceno tega, ali nov poskus Murdochovega prevzema televizije Sky škoduje javnemu interesu oziroma pluralnosti medijev v Britaniji. Ministrica je pod velikim pritiskom, naj odločitev prepusti Ofcomu, ker o tej škodi ni nobenega dvoma, saj ima Murdochov medijski imperij že dolgo nadzor nad vse prevelikim delom otoških medijev (40 odstotkov bralcev bere njegove desničarske časopise), ki mu že skoraj štirideset let prinašajo nezdrav in tako velik vpliv na britansko politiko, da je mogoče reči, da je on izbral vse premierje, od Thatcherjeve prek Blaira do Camerona, ki so mu jedli iz rok.
Dodaten problem tega prevzema je, da bo Fox, kot pravijo otoški kritiki, gotovo hotel »sfoxirati« Sky, ga spremeniti v trobilo desničarskih stališč. Za televizijsko mrežo Fox so resnica, strpnost, zmernost, nepristranskost, sočustvovanje z drugimi dolgočasni. Premalo zabavajo. Zanjo so zabavnejši izmikanje resnici, izmišljene novice, zanikanje podnebnih sprememb in znanosti, sejanje strahu in sovraštva. Tako piše otoški Guardian, eden maloštevilnih levičarskih otokov v morju desničarskega tiska. Kako prav ima! Tudi ko trdi, da Murdochovi časopisi neutrudno poskušajo spodkopati BBC, ki prisega na nepristranskost in natančnost. Avtorica članka Murdocha razglaša za medijskega gangsterja, njegov globalni vpliv pa za izjemen primer tega, kako veliko moč ima lahko en sam velik zlikovec.
Murdoch, brexit in Trump
Murdochov vpliv v Britaniji je tako velik, da je glavni krivec za brexit, saj je od vsega začetka v svojih britanskih časopisih sejal evrofobijo in odkrito sovraštvo do EU. Njegov aroganten odgovor na vprašanje o tem, zakaj je naravnan proti EU, je že legendaren: »Ko pridem na Downing Street 10, naredijo to, kar jim rečem, ko pridem v Bruselj, pa se ne zmenijo zame.« Če Murdoch ne bi imel tako prevladujočega vpliva v britanskih medijih, referenduma o brexitu verjetno nikoli ne bi bilo. Če v ZDA ne bi imel strupene televizijske mreže Fox News, Američani verjetno nikoli ne bi izvolili Donalda Trumpa.
Prejšnji poskus prevzema televizije Sky (takrat BSkyB) leta 2011, ko je bil v tedanji Cameronovi koalicijski vladi minister za kulturo, medije in šport Jeremy Hunt, ki so mu zaradi »zlizanosti« z Murdochovim klanom rekli »minister za Murdochove zadeve« (zdaj je minister za zdravstvo), je Murdoch moral opustiti zaradi razvpitega prisluškovalnega škandala in Levesonove preiskave, ki je med drugim razkrila njegov nezdrav vpliv na britansko politiko. Marsikaj se je od takrat, v samo petih letih, pozabilo in spremenilo (recimo: tedaj je zaradi ogorčenja javnosti po škandalu zaradi nezakonitih prisluškovanj novinarjev ukinil News of the World, zdaj pa ga je skozi ovinek pripeljal nazaj v obliki Sun on Sunday). Vdanost vrha britanske politike Murdochu, ki se je pohvalil, da je v preteklosti pogosto prihajal na Downing Street 10 skozi zadnja vrata, pa očitno ostaja nespremenjena.
Zasebnosti Ruperta in Therese
Cameronova naključna neizvoljena naslednica Theresa May (izvolilo jo je vsega 199 volilcev – konservativnih poslancev) je ob julijski naselitvi na Downing Streetu 10 rojakom prodala veliko lepih fraz, med njimi posebej odmevno: »Vlade, ki jo bom vodila jaz, ne bodo poganjali interesi privilegirane peščice, ampak vaši interesi.« (Menda interesi Britancev, ki komaj shajajo iz meseca v mesec.) Konec septembra si je v New Yorku, kamor je priletela za samo 36 ur (da bi imela govor v generalni skupščini ZN), vseeno vzela čas za »zasebno« srečanje z Rupertom Murdochom. Se mu je zahvalila za podporo, ki so jo ponudili njegovi časopisi, ko se je po brexitu in Cameronovem odstopu potegovala za premierski stolček? Je beseda nanesla tudi na nov poskus prevzema televizije Sky?
