Bolniki so z Očesne klinike UKC Ljubljana v zadnjih tednih prejemali obvestila o dolgih čakalnih dobah, ob katerih se lahko preusmerijo v druge bolnišnice. Med njimi so bili bolniki po operaciji sive mrene, ki ob motnjenju lečne ovojnice in posledično slabšem vidu potrebujejo še en poseg, kapsulotomijo z YAG-laserjem. Pričakovana čakalna doba za ta poseg je osem mesecev. Ljudi, ki potrebujejo le kontrolo po operaciji, pa so v ljubljanskem UKC preusmerjali k lokalnim oftalmologom. Ob takšnih sporočilih so pacienti dobili vtis, da jih v bolnišnici obravnavajo kot nebodijihtreba. Kaj se dogaja na ljubljanski Očesni kliniki?
Vrsta se podaljšuje
V UKC Ljubljana so potrdili, da se čakalne dobe za kapsulotomijo z YAG-laserjem res daljšajo. Po njihovem zato, ker so ta zdravljenja preslabo plačana in zato za mnoge izvajalce v zdravstvu »nezanimiva« oziroma zaželena le kot samoplačniška storitev. Bolniki se kljub temu večinoma odločajo za poseg v javnem zdravstvu, mnogi med njimi pa želijo biti operirani prav v Ljubljani.
Predstojnica ljubljanske Očesne klinike Branislava Stirn Kranjc je pojasnila, da za te posege dobijo okoli 15 evrov, kar je po njihovem premalo glede na dejanske stroške. »Pri nas teh storitev ne izvajamo za samoplačnike. Tam, kjer jih, pa je cena od 100 do 120 evrov.« V ljubljanskem UKC dodajajo, da sta oktobra resneje zbolela dva zdravnika specialista Očesne klinike, ki izvajata zahtevne laserske posege. Zdravnika sta se medtem sicer že vrnila na delo, a za zdaj za skrajšan delovni čas.
K oftalmologom na njihovih območjih so usmerjali bolnike, ki niso iz ljubljanske regije. Stirn-Kranjčeva meni, da morebitne težave teh pacientov pri iskanju zdravnikov, ki bi jih bili pripravljeni sprejeti, niso stvar UKC Ljubljana. »Že tako moramo zagotavljati kup storitev za vso državo. Gledati moramo, da imamo prostor za težke bolnike, ki jih drugje ne bi mogli obravnavati. Tisti, ki jih lahko obravnavajo tudi drugje, pa imajo možnost, da si izberejo bližnjega oftalmologa.«
ZZZS: Bolnišnica bi lahko zdravila več ljudi
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) očitke bolnišnice o preskopem plačilu zdravljenj zavračajo. Težava je po njihovem v tem, da na ljubljanski Očesni kliniki pač ne opravijo toliko posegov, kot bi jih morali. Okulistične specialistične ambulante so lani na primer opravile le slabih 85 odstotkov načrtovanih zdravljenj. Z denarjem, ki je bil na voljo, bi lahko opravili 16.374 dodatnih posegov na očesu z YAG-laserjem, ugotavljajo na ZZZS. Ker v tamkajšnji specialistični ambulanti okulistiki niso opravili vsega, kar so imeli v načrtu, je bil UKC Ljubljana lani ob 270.000 evrov, so spomnili. Tudi letos so zaostajali za načrti: v obdobju od januarja do oktobra so po podatkih zdravstvene blagajne opravili le 83 odstotkov zdravljenj, ki bi jih morali. V največji bolnišnici sicer menijo, da ti odstotki ne igrajo vloge pri čakalnih dobah na Očesni kliniki.
Drugače na dogajanje gledajo na zdravstveni blagajni, kjer opozarjajo, da morajo na Očesni kliniki paciente pred posegom z YAG-laserjem na čakalne sezname uvrščati enakopravno v primerjavi z drugimi pacienti. »Morebitno drugačno ravnanje s ciljem napeljevanja na samoplačništvo bi bilo še posebno sporno. Programi, dogovorjeni z ZZZS, namreč niso v celoti realizirani,« so pristavili. Pacienti, ki menijo, da jih na čakalne sezname niso razvrščali, kot bi morali, se lahko obrnejo na ZZZS in zdravstveni inšpektorat.
