Novi predsednik Nogometne zveze Slovenije (NZS) Radenko Mijatović ima za seboj zgodbo o uspehu. V Slovenijo je prišel s trebuhom za kruhom ter od delavca v skladišču napredoval do direktorja. Rodil se je 16. novembra 1963 v Rađićih v Bosni in Hercegovini, otroštvo pa preživel v Kneževem v okolici Banjaluke, ki je danes v tej razdeljeni državi del srbske entitete. Na športni, funkcionarski in poslovni poti je napredoval postopoma, kar je dober temelj za funkcijo predsednika, ki ni prestižna le v svetu športa, ampak v slovenski družbi sploh.
Ljubljano in Slovenijo je najprej spoznal med služenjem vojaškega roka. Ker mu je bilo všeč, je v Sloveniji v osemdesetih letih tudi ostal. Kot otroku iz delavske družine mu ni bilo težko poprijeti za vsako delo, pomembno je bilo le, da je pošteno in častno. Ni mu bilo pod častjo delati v skladišču ali kot fizični delavec v proizvodnji. Ves čas se je izobraževal in napredoval po stopničkah ter se prebijal v vodstva velikih podjetij. Po izobrazbi je magister znanosti, njegov mentor pri magisteriju leta 2009 pa je bil nekdanji slovenski minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, tudi sam velik nogometni navdušenec. V gospodarstvu ima bogate izkušnje, saj je bil direktor podjetja Valkarton iz Logatca, trenutno pa je član uprave Cetisa iz Celja, kjer skrbi za področje komercialnih tiskovin.
Tako kot je gradil poslovno kariero, je tudi športno. Nogomet je njegova strast in zanj živi. Bil je amaterski nogometaš v slovenskih klubih Slovan, Ilirija, Litija in Svoboda, kar osem let pa je igral po nižjih ligah v Avstriji. Po končani igralski karieri je novo strast našel v sojenju. Sodil je na okrog 50 tekmah prve slovenske nogometne lige, nato pa je bil kontrolor sojenja, član sodniške komisije pri NZS, vodja strokovnega izobraževanja kontrolorjev in sodnikov, predsednik komisije za profesionalni nogomet… Je tudi delegat na mednarodnih tekmah pod okriljem Evropske nogometne zveze (Uefe). To pomeni, da je stkal številne vezi, zato na mednarodnih srečanjih predsednikov nacionalnih nogometnih zvez ne bo novinec in neznan obraz.
Nogomet je ostal v rokah športnika
Delovanje NZS pozna do potankosti. Že od leta 2006 je podpredsednik, torej je bil član najožjih vodstvenih ekip pri vseh treh predhodnikih, Rudiju Zavrlu, Ivanu Simiču in Aleksandru Čeferinu. Ko je slednji odstopil, ker je postal predsednik Uefe, je Mijatović 8. oktobra postal vršilec dolžnosti predsednika, z dodatno obrazložitvijo, da na volitvah ne bo kandidiral. Ker se nekateri nogometni funkcionarji niso odločili, da bi se podali v bitko, so ga začeli predstavniki medobčinskih nogometnih zvez prepričevati, naj kandidira. Zelo pomembno je bilo, da ga je neformalno podpiral tudi predsednik Čeferin. Ker je bil favorit dosedanjega vodstva na NZS, ni imel prave konkurence, potem ko je od kandidature odstopil Ivan Simič, ki je naredil napako, ko je hotel delati revolucijo namesto evolucije. Mijatović je bil takšen favorit, da bi bilo verjetno vseeno, kdo bi mu stal nasproti. Matjaž Nemec je bil od prvega dne obstranec, z dodatnim minusom, ker prihaja iz politike in kroga predsednika države Boruta Pahorja. Delegati so se odločili, da slovenski nogomet ostane v rokah športnika in ga ne dajo v roke politiki.
V volilni kampanji, ki je bila ostra in je naredila veliko škode ugledu slovenskega nogometa, je bilo očitno, da se Mijatović v javnih soočenjih občasno ne znajde najbolje. Ko so se debate zaostrile, mu je ušla tudi kakšna beseda v srbohrvaščini. Na razpravah o nogometni vsebini je z argumenti prekašal tekmeca Nemca.
Ves čas je ostro zavračal očitke, da je predstavnik sodniškega lobija, ki želi prevzeti popoln nadzor nad vsemi strukturami slovenskega nogometa. »Ne vidim nobenega sodniškega lobija. Ne vidim razlike, ali je predsednik nekdo iz sodniških vrst, nogometni delavec, trener ali kdo drug. Vedno je treba gledati človeka kot osebnost in to, kaj lahko prispeva v nogometu. Sodniški lobi je le izraz, ki se uporablja, ko nekdo želi nekaj slabega. Raven sojenja v Sloveniji je zelo visoka. Da trije slovenski sodniki sodijo v ligi prvakov, ni naključje, ampak rezultat kontinuiranega dobrega dela. Znano je tudi, da je slovensko prvenstvo eno najbolj regularnih v regiji. Razdor vnašajo tisti, ki nogometu ne želijo dobro,« je bil odločen Mijatović v četrtek zvečer po izvolitvi v nacionalnem nogometnem centru na Brdu pri Kranju. Včeraj je že imel veliko delovnih obveznosti v službi v Cetisu.
Izbira sodelavcev bo razkrila, kdo bo vodil NZS
Z Mijatovićem bo šel slovenski nogomet po poti, ki jo je zastavil Čeferin s strategijo razvoja do leta 2020. Njegov štiriletni mandat bo uspešen, če bo uresničil obljube, ki jih je dal v predvolilni kampanji: sodelovanje, pripravljenost na moštveno delo in predvsem občutek za izbiro pravih ljudi. Prav izbira ljudi, ki bodo nadomestili tiste, ki so že odšli (Ilija Kitić, Željko Pavlica) ali bodo morda še odšli (Aleš Zavrl) s Čeferinom na Uefo, bo razkrila, kako bo vodil NZS. Če bo izbral ljudi po strokovnosti, bo postal verodostojen predsednik, če bodo imeli glavno besedo lobiji, bo le lutka in glas bodo upravičeno dvignili tisti, ki trdijo, da so lobiji (sodniki) ugrabili slovenski nogomet.
Ko bo potegnil prve kadrovske poteze, se bo lotil največjega izziva. To je v nogomet pritegniti čim več mladih, da bi razširili bazo in kakovost. Prav zato, da bi mlade zadržali v nogometu tudi po koncu mladinskega staža, bodo razširili drugo ligo. Veliko mladih namreč neha igrati nogomet ob prehodu v člansko kategorijo, ker ne dobijo priložnosti. Skeptičen je do ustanovitve regionalne lige. Velik izziv bo preprečiti anomalije, kot se dogajajo s tujimi investitorji v klubih prve slovenske lige (Rudar, Celje, Koper…).
A javnost bo njegovo delo najbolj ocenjevala po tem, kako uspešna bo članska reprezentanca. Potem ko je Zavrl reprezentanco popeljal na dve veliki tekmovanji in Simič na eno, je imel Čeferin tri neuspešne poskuse. Uvrstitev na svetovno prvenstvo v Rusiji 2018 bi zelo blagodejno vplivala tudi na blagajno NZS, ki je (pre)obremenjena s krediti za nakup deleža v Športni loteriji Slovenije in za gradnjo nacionalnega nogometnega centra na Brdu pri Kranju. Kot gospodarstvenik zna Mijatović poslovati z desetinami milijonov evrov, kar je dobra osnova za vodenje NZS, v kateri se obrne okrog 10 milijonov evrov na leto.
