Prav je, da je svet urejen, da se ve, kako se stvarem streže. Da so izdelki, ki jih uporabljamo vsak dan, varni, zanesljivi in da preveč ne obremenjujejo okolja. Za te namene služijo med drugim homologacije, ki na primer skrbijo, da so naša prevozna sredstva taka, kot jih poznamo danes. Ne skrpucala, narejena iz različnih dvomljivih materialov ali delov, zloženih po kdo ve kakšnem postopku in na koncu sestavljena »po domače«.

»Izraz homologacija se uporablja na področju vozil, njihovih sestavnih delov in opreme. Pomeni ugotavljanje skladnosti vozila s predpisi. Namen postopka je zagotavljanje, da so vozila varna za uporabnike ter druge udeležence v prometu in da kar najmanj onesnažujejo okolje. Zahteva se za vse sestavne dele in opremo, ki vplivajo na varnost in okolje, kot so zavorni sistem, varnostni pasovi, varnostna stekla, pnevmatike, sistem za uravnavanje emisije izpušnih plinov… Če ima vozilo, sestavni del ali njegova oprema pridobljeno homologacijo, pomeni, da je skladen s predpisi, ki veljajo za to področje,« je razložil Franci Zajc, vodja nadzornega organa za skladnost vozil pri AMZS.

Homologacija je proces

Homologacija torej ni le kartonček, ki ga kupec dobi ob nakupu svojega vozila in ki dokazuje, da je bilo to narejeno v skladu z več kot sto različnimi zahtevami. Homologacija je proces, ki se začne že pri sami osnovni konstrukciji vozila, torej morajo oblikovalci in inženirji upoštevati, kaj postavijo na kolesa, da bo potem to lahko tudi zares prišlo na ceste. »A ko se oblikovalci in inženirji odločijo, da bodo uporabili določen del, ga morajo kupci v avtomobilu res tudi najti. Vzemimo primer: za zmanjšanje hrupa vgradijo v motorni prostor izolacijo, potem pa je v vozilih ne bi bilo več. To ne gre, kar se prijavi v homologacijo, mora biti v standardni opremi vozila. Za druge sestavne dele pa seveda s svojimi homologacijami jamčijo proizvajalci, ne moremo na primer pri Renaultu sami homologirati vsakega vijaka, to je naloga proizvajalca vijakov. A povsem jasno je, da vse to, celoten postopek homologacije, ni birokracija, ni samo sebi namen, ampak služi zaščiti uporabnika in okolja,« je jasno povedal Robert Kastelic, odgovorni za homologacijo pri podjetju Renault Nissan Slovenija.

Pomemben korak pri uveljaviti homologacij je bil narejen, tako kažejo podatki avtomobilske industrije z začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja, in to na pobudo proizvajalcev. Američani so se sicer s časom malce odmaknili od tega s svojimi zahtevami, Japonci so šli spet svojo pot, Evropa pa se je osredotočila na standarde ECE in nato CEE, s čimer pa v Sloveniji tudi po osamosvojitvi nismo imeli težav, saj je naša industrija te standarde upoštevala že pred tem. In če upoštevamo, iz kolikih sestavnih delov je narejeno eno vozilo, potem se lahko vprašamo tudi o ceni homologacij. Te pa pravzaprav niti ne moremo ovrednotiti. »Cene ne moremo določiti, ker je to, kot omenjeno, proces, za samo potrdilo ni treba plačati veliko, a upoštevajte, koliko vozil so proizvajalci morali uničiti pri preizkusnih trkih, koliko so morali vložiti v določena testiranja, preizkuse, tam so številke seveda zelo visoke. Za primer naj navedem, da je en test emisij vreden okoli 20.000 evrov. In to pomnožite za vse motorje, ki so na voljo v določenem modelu ali različici,« je še dodal Robert Kastelic.

Laboratoriji in ustrezne naprave

Originalni tovarniški deli in oprema na vozilu morajo biti torej homologirani, a ko jih želimo ali moramo zamenjati, lahko brez dodatne homologacijske odobritve to storimo le tako, da uporabimo originalne rezervne dele. »Vsaka sprememba na originalnih homologiranih delih vozila, tudi na primer kombinacija platišča in pnevmatike, velja za predelavo in mora biti iz varnostnih razlogov preverjena in odobrena za določen tip vozila. Proizvajalec rezervnih delov si pridobi homologacijsko 'potrdilo', homologacijski certifikat oziroma ABE, z izvedbo homologacijskega preizkusa,« pa pravi Robert Kogler, direktor podjetja RTI, ki je pri nas eno od pooblaščenih za te dejavnosti.

A ničesar od naštetega ne bi bilo, če certificirani laboratoriji ne bi imeli ustreznih naprav, ki bi vse to tudi merile. V podjetju SIQ na primer na področju avtomobilske industrije opravljajo kalibracije in nadzor nad merilnimi instrumenti za tehnične preglede vozil ali pregledujejo varnost in kakovost določenih avtomobilskih komponent. Tako preverjajo varnost avtomobilskih napajalnikov za električne avtomobile (testirali so na primer napajalnike za večino hibridnih vozil znamke Porsche), opravljajo meritve sevanja in preizkušajo avtomobilske luči za več kot eno tretjino evropskih proizvajalcev. Matjaž Lindič, vodja dejavnosti meroslovja pri SIQ, pravi, da izmeriti pomeni izvedeti: »Naše življenje in napredek temeljita na verodostojnih meritvah. S časom in uporabo se zmogljivost merilnih instrumentov slabša. Tako nastajajo spremembe, ki zmanjšujejo zanesljivost merilnih rezultatov, zato je natančnost merilnega instrumenta omejena na določeno obdobje. Merilne instrumente zato v rednih časovnih intervalih kalibriramo, kar pomeni, da preverjamo njihovo resnično natančnost, in jih po potrebi tudi ustrezno naravnavamo. S kalibracijo in preverjanjem merilne opreme za tehnične preglede vozil skrbimo, da so ocene brezhibnosti vozila pravilne in natančne in tako neposredno vplivajo na prometno varnost. V našem podjetju živimo v stalni revoluciji. Če ne bi bili na neki način korak pred našimi naročniki, nam ti zagotovo ne bi zaupali tako pomembne stopnje razvoja proizvodov, kot sta preskušanje in certificiranje, preden je proizvod pripravljen za nastop na trgu.«

Rezultati homologacij in certifikati so tako zdaj združeni v tako imenovani enotni evropski homologaciji, kjer so vsi podatki zbrani na enem mestu, zaradi česar postopki tečejo hitreje in so tudi preglednejši. Ko je avtomobil namreč enkrat registriran v državi članici Evropske unije, potem je lahko brez posebnih težav registriran tudi pri nas. A težava nastopi, če je bil avtomobil v osnovi namenjen za trg zunaj Evrope, in tukaj se po navadi lahko zatakne, saj tovarne svoje avtomobile homologirajo glede na trge, kupec pa se mora pred nakupom in uvozom dobro pozanimati, kaj o določenem modelu pravijo homologacijski predpisi.